Vavčerji za bogato energetiko

Humanitarne organizacije in sindikati opozarjajo na rastočo energetsko revščino in vrstijo se pozivi k pomoči najranljivejšim, še vedno pa ni povsem jasno, kako bo vlada ukrepala v primeru dodatnih podražitev energentov. Napovedala je uvedbo energetskih vavčerjev za socialno šibkejša gospodinjstva, kar je sicer politično priročen in populističen ukrep, ki pa pomeni kanaliziranje proračunskega denarja prek gospodinjstev v energetsko branžo. Kaj so alternative?

Ko je energetska družba Petrol pred dvema tednoma napovedala, da bo s 1. decembrom zaradi »izjemnih razmer na globalnih trgih surovin in energentov« zvišala cene elektrike za gospodinjstva za okoli 30 odstotkov in zemeljskega plina za okoli 12 odstotkov, se je vrh politike odzval s pozivom, naj odjemalci zamenjajo ponudnika. Najprej je k temu pozval minister za infrastrukturo, pristojen tudi za energetiko Jernej Vrtovec, nato še predsednik vlade Janez Janša. Podražitev sta označila za neupravičeno in špekulativno ter poudarila, da je na Petrol tako ali tako vezana le desetina gospodinjstev.

A streznitev za vlado je prišla nekaj dni kasneje, ko je evropski statistični urad Eurostat objavil podatke o povprečnih cenah električne energije za gospodinjstva v prvi polovici letošnjega leta. Med državami EU so se te cene med letom najbolj povišale prav v Sloveniji, za 15 odstotkov, sledili sta Poljska in Romunija s pol nižjima dvigoma. Zelo podobno se je zgodilo z nafto in naftnimi derivati: do septembra so se v Evropi najbolj povišale cene v Luksemburgu, za 31 odstotkov, Slovenija pa je skupaj z Romunijo na drugem mestu z 29-odstotnim dvigom.

Dan kasneje je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ob vladnem obisku Raven na Koroškem naznanil, da bo vlada – »če bo potrebno« – uvedla energetske vavčerje za najranljivejše.

Pripravo vavčerjev, ki so na seznamu mogočih ukrepov evropske komisije, so naložili ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja, kjer pa še nimajo odgovorov na nobeno ključno vprašanje. Ne koliko bi se še morali podražiti energenti in ne kateri, da bodo uvedli vavčerje. Kdo bo do njih upravičen? Kakšna bo njihova vrednost, tudi kumulativna? Še več. Z ministrstva za infrastrukturo so nam razkrili sklep posebne vladne delovne skupine, da zaradi »nezanesljivih in nepopolnih informacij« s strani dobaviteljev energentov trenutno ni mogoče tako rekoč storiti nič: »Obseg potrebnih ukrepov bi lahko ugotovili šele po povišanju cen na računih. To velja za gospodarstvo in za gospodinjske odjemalce.« Ob tem je denimo ostal povsem preslišan poziv več nevladnih organizacij in sindikatov izpred tedna dni, naj vlada takoj do konca kurilne sezone 2021/22 zakonsko uredi prepoved odklopa iz energetskega omrežja in daljinskega sistema ogrevanja vsaj za nekatere kategorije prebivalstva, kot so samski upokojenci z nizkimi pokojninami.

Španska koalicijska vlada, ki jo vodijo socialisti, je sredi septembra znižala davke na energijo, a hkrati za pol leta uvedla začasen davek na dobičke energetskih podjetij.

V nasprotju s Slovenijo, kjer vlada čaka na višje položnice, bo Francija prve energetske vavčerje izplačala decembra. Z njimi bo med drugim mogoče kupovati naftne derivate; cene dizla denimo so v Franciji letos zrasle le malo manj kot v Sloveniji in se približale 1,6 evra za liter. Vavčerje v vrednosti 100 evrov bo dobilo okrog 5,8 milijona gospodinjstev, ki živijo z manj kot 2000 evri na mesec. »Tako bo vlada preprečila jezo pol leta pred predsedniškimi volitvami,« so ukrep, ki velja za populističnega, v Franciji sicer pospremili analitiki.

Tudi ekonomist in profesor dr. Maks Tajnikar uvedbi energetskih vavčerjev nasprotuje; ta vlada je sicer že s turističnimi boni pokazala, da ima take ukrepe rada, pravi. »Energetski vavčerji zahtevajo definiranje ranljivih skupin, kar je v praksi skoraj nemogoče; če jih namenite vsem, kar je tudi eden od predlogov, pa jih date tudi tistim, ki jih ne potrebujejo, in tako po nepotrebnem trošite proračunski denar,« opozarja. Vavčerji bi se financirali iz posebnega proračunskega sklada, namreč iz podnebnega sklada. Tajnikar dodaja: »S takimi vavčerji tudi priznate, da ste izgubili proti vsem tistim trgovcem, ki dražijo energijo. Priznate jim, da so močnejši od države.«

Novi vavčerji bodo zgolj omogočili prelivanje proračunskega denarja prek gospodinjstev v energetska podjetja, zato bi morala država preučiti tudi druge možne načine ukrepanja, tudi prek lastniških vzvodov. Država je namreč pomembna lastnica energetskih družb. Je edina lastnica dveh največjih energetskih skupin, HSE in Gen, ki delujeta na celi verigi – od proizvodnje, trgovanja do prodaje, hkrati je lastnica podjetij elektro in plinske distribucije ter pomembnih (so)trgovcev, kot je Petrol. Energetika velja za bogato državno branžo, v kateri se je zlasti zadnja leta – po razprodaji državnih bank in izgubi priljubljenih nadzorniških mest v bankah – skoncentriral boj vladajočih strank za sedeže v upravah in nadzornih svetih. Za občutek: državni skupini HSE in Gen letno obrneta skoraj štiri milijarde evrov prihodkov, zgolj za plače poslovodstev obeh skupin je šlo lani štiri milijone evrov, dobičkonosnost kazi le zavoženi energetski projekt TEŠ 6, ki je del HSE. Panoga »oskrba z električno energijo, plinom in paro« ima najvišje povprečne plače v državi; za avgust letos je povprečna bruto plača na državni ravni znašala 1900,43 evra, v energetiki pa skoraj tisočaka več oziroma 2864,67 evra.

Če državna last ne omogoča v takih primerih poseganja države v vodstvene odločitve državnih podjetij, potem je državna lastnina nepotrebna, poudarja Tajnikar.

»Če državna last ne omogoča v takih primerih poseganja države v vodstvene odločitve državnih podjetij, potem je državna lastnina nepotrebna,« še poudarja Tajnikar. Ob tem gre spomniti na Petrol, v katerem država s Kapitalsko družbo in Slovenskim državnim holdingom nadzoruje skoraj 33-odstotni lastniški delež. Podražitev elektrike in plina za gospodinjstva je napovedal kljub zelo dobremu poslovnemu rezultatu ob polletju: skupina je izkazala 49,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 2,4-krat toliko kot v istem času lani in celo za 21 odstotkov več kot v predkriznem prvem polletju 2019.

Tudi Črt Kostevc, predstojnik katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kot slabosti energetskih vavčerjev izpostavlja stroške in arbitrarnost pri določanju dohodkovnega cenzusa in koga ta izključuje iz pomoči. »Poraja se tudi vprašanje nabora ponudnikov, katerih storitve se bi lahko poravnalo z vavčerji – bodo to samo dobavitelji električne in toplotne energije ali tudi dobavitelji plina, nafte oziroma olja, peletov ipd. Skratka, vlada bo konec koncev določene segmente spregledala, drugje pa shemo zastavila preširoko. To je neizogibno in s tega vidika je stvar neučinkovita,« pravi.

Poleg vavčerjev bi vlada lahko v cene energije posegla z znižanjem dajatev, ki imajo v strukturi končne cene za gospodinjstva pomemben, približno dvotretjinski delež. »Vlada lahko vpliva na določene segmente, predvsem na trošarine in druge davščine, ne more pa postaviti zgornje meje zaradi EU-pravil prostega trga,« pravi Kostevc in opozarja, da je to omejitev mogoče zaobiti z začasno obdavčitvijo dobičkov energetskih podjetij in financiranjem subvencij iz tako zbranega denarja. »Nekaj podobnega delajo v Španiji,« dodaja.

Španska koalicijska vlada, ki jo vodijo socialisti, je sredi septembra znižala davke na energijo, a hkrati za pol leta uvedla začasen davek na dobičke energetskih podjetij.

Obdavčeni so zlasti proizvajalci elektrike, ki lahko zaradi nastalih razmer elektriko ob istih stroških prodajajo dražje, medtem ko se gospodinjstva borijo z višjimi položnicami. Davek je naletel na velik odpor, med drugim v obratih jedrskih elektrarn.

Tudi v Sloveniji bi morala vlada ob trenutni rasti cene energije, zlasti elektrike, preveriti, ali so predvsem med domačimi proizvodnimi obrati taki, ki bodo zaradi trenutnih razmer na trgu imeli dobiček. Energetska neodvisnost, s katero domači odločevalci opravičujejo visoke javnofinančne izdatke za novo energetsko infrastrukturo in tudi za uničevanje prosto tekočih rek in narave, bi se namreč morala poznati tudi – ali zlasti – ob krizah, kot je trenutna, in zavarovati prebivalstvo pred visokimi dvigi cen in energetsko revščino. Slednji je bilo po izračunu Statističnega urada že leta 2018 izpostavljenih štiri odstotke ali okrog 33 tisoč gospodinjstev, ki si niso bila zmožna zagotoviti primerno toplega stanovanja, ogrevanja sanitarne vode ali razsvetljave po sprejemljivi ceni.