Vavčerji za bogato energetiko

Spoštovani!

V 43. številki letošnje Mladine je Monika Weiss v članku »Vavčerji za bogato energetiko« navedla, da si v Sloveniji okrog 33 tisoč gospodinjstev ne more zagotoviti primerno toplega stanovanja, ogrevanja sanitarne vode ali razsvetljave po sprejemljivi ceni. Problem energetske revščine je v tem primeru najbolj pereč, je pa po drugi strani precej širši.

Evropska komisija navaja definicijo pojma energetske revščine z deležem izdatkov gospodinjstev za elektriko, plin in druge stanovanjske energente. Po tej definiciji je gospodinjstvo energetsko revno, če je primorano porabiti več kot 10% dohodka za gorivo, da bi ohranilo ustrezno raven toplote (Energy poverty – European Commission). Koliko je teh gospodinjstev pri nas ocenjuje Statistični urad Republike Slovenije (Portal SiStat, Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Energetska revščina, Povprečna razpoložljiva sredstva gospodinjstev, porabljena za elektriko, plin in druga goriva v stanovanjih, Slovenija, letno). V tej tabeli je energetska revščina prikazana s povprečnimi razpoložljivimi sredstvi gospodinjstev, porabljenimi za elektriko, plin in druga goriva v stanovanjih. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20% gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Po rezultatih za leto 2015 povprečno slovensko gospodinjstvo za financiranje nakupa elektrike, plina in drugih goriv v stanovanjih porabi 6,7% razpoložljivih sredstev, gospodinjstva v prvem kvintilu 17,7% razpoložljivih sredstev, gospodinjstva v drugem kvintilu pa 10,1% razpoložljivih sredstev.

V skladu z definicijo energetske revščine sodita torej vanjo celo prva dva kvintila ali 40% slovenskega prebivalstva. Podražitev električne energije bo ta gospodinjstva prizadela izrazito nadpovprečno in jih primorala v zniževanje ne le porabe energentov pač pa zlasti porabe drugih dobrin. Delež sredstev, porabljenih za elektriko, plin in druga goriva v stanovanjih se bo v razpoložljivem dohodku za prva dva kvintila slovenskega prebivalstva dodatno povečal.

Republika Slovenija je 21. februarja 2020 sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt, v katerem kot enega od ciljev določa: »blažiti in zmanjševati energetsko revščino s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike (npr. 100 % subvencija v večstanovanjskih stavbah) in obstoječih ciljnih ukrepov«. Nacionalni energetski in podnebni načrt tudi časovno določa akcijske ukrepe v prihodnosti v smeri opredelitve energetske revščine in določitev načina obveznega periodičnega merjenja ter določitve ciljnega kazalnika za izkazovanje energetske revščine, med drugim pa tudi izdelavo akcijskega načrta za obvladovanje energetske revščine.