Testiranje zrelosti

Po novi ureditvi je za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol obvezno samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi trikrat na teden v prostorih šole – ob ponedeljkih, sredah in petkih. Učenci osnovnih šol se lahko testirajo le s soglasjem staršev, za srednješolce to ni potrebno; kdor ni testiran, ne sme v učilnico, temveč naj bi se šolal od doma. Navodila je v praksi težko izpolniti, trpko pripominja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »Šole bodo v naslednjem koraku morale za del učencev istega razreda organizirati pouk na daljavo, drugi del pa se bo izobraževal v učilnici, to je že logistično težko organizirati in izvesti.« Kako se spremenjenega sistema šolanja lotevajo ravnatelji?

Otroci razumejo, odrasli težje

Ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur Robert Gajšek je ob napovedi obveznega samotestiranja v prostorih šole nemudoma sklical skupno videokonferenco za člane sveta zavoda, učiteljskega zbora in sveta staršev. Poleg tega je sam šel v vse razrede in učencem razlagal položaj, v katerem so se znašli vsi skupaj, ter jih skušal prepričati o sodelovanju. »Starejši so rekli, da ni problema in da razumejo, da je treba stopiti skupaj. Mlajše pa sem vprašal, ali razumejo in ali bodo zmogli – in so mi vsi po vrsti hiteli zatrjevati, da oni pa so že zadosti veliki in da bodo lahko potrpeli, marsikdo je povedal, da pri njih doma že tako ali tako uporabljajo hitre teste.« Tudi večina staršev se je po ravnateljevih besedah izkazala za kooperativne in spoštljive. Se pa vedno najdejo radikalne izjeme, ki »sedaj nasprotujejo vsemu in vsakomur. Teh ljudi resda ni veliko, pa vendar je sedaj cela država njihov talec.« Ti starši nasprotujejo obveznemu nošenju mask in samotestiranju, obenem pa zahtevajo, da vodstvo šole njihovim otrokom ne sme odrediti pouka na daljavo, temveč jih mora spustiti v učilnice. »Skratka, ne bi ga imeli doma, obenem pa ne bi prevzeli nobene odgovornosti za nespoštovanje ukrepov. Ti starši so že napovedali, da čakajo na naš odziv, da nas bodo potem lahko tožili. In kaj lahko storim? Aktiviral bom ministrstvo, odvetnika in še center za socialno delo, če bo potrebno!« je odločen ravnatelj Gajšek. Ministrstvo za šolstvo je že napovedalo, da bo vsem učiteljem zagotovilo in plačalo pravno pomoč.

Očetje in matere, ki nasprotujejo zaščitnim ukrepom, večinoma se naslanjajo na teorije zarot o koronavirusu, se zdaj združujejo v organizacije, ki skušajo institucionalizirati njihove pritiske na šolnike in odločevalce. Tako je Združenje Sonce, samooklicani sindikat staršev, ki nasprotujejo zaščitnim maskam in samotestiranju, napovedalo mnoštvo kazenskih ovadb in odškodninskih tožb zoper vodstva šol. Za svoje člane so pripravili tudi posebne izjave, s katerimi naj bi pritisnili na vodstva šol.

Takšne dopise občasno prejemajo ravnatelji šol, tudi direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik. »Združenje Sonce in njim podobni so nam že po uredbi o obveznem nošenju mask v šolah pošiljali pritožbe in tudi grožnje s tožbami. Videti je, da so tovrstne aktivnosti precej priljubljene. Pri čemer je zanimivo, da otroci sami zase s temi rečmi praviloma nimajo težav – težava so pomisleki in strahovi so pri starših. Dijaki po pogovoru praviloma razumejo in spoštujejo ukrepe,« meni sogovornik.

Iniciative proticepilskih staršev, kot so Sonce in Otrok ne damo, vodstvom šol pošiljajo dopise, v katerih jim grozijo s tožbami in kazenskimi ovadbami zaradi mask in samotestiranja otrok.

Starši oziroma otroci so bili obvezani delati teste že doslej – doma. Nekateri so jih izvajali, nekateri pač ne, dejstvo pa je, da samotestiranje še ni nikomur povzročilo nobene škode. Kljub temu se skeptični starši združujejo v manjše skupine, ki ob nadzoru policije protestirajo pred šolami. Tudi najnovejši nov shod, ki ga je sklical kontroverzni Zoran Stevanović, je bil namenjen nasprotovanju obveznemu samotestiranju po šolah.

Panična vlada, panični starši

Zdrava pamet nedvoumno pravi, da pri samotestiranju ni prostora za teorije zarote. Umestni pa so določeni pomisleki glede nove ureditve, ki jih je slišati iz vrst šolnikov. Velenjski center združuje štiri srednje šole s približno 1620 dijaki, toda kot pravi direktor, je vnaprej nemogoče napovedati, koliko se jih bo udeleževalo predpisanih samotestiranj. Pri pouku bodo lahko sodelovali preboleli, cepljeni ali ustrezno testirani dijaki. V skladu s pogoji PCT samotestiranja ni treba opravljati cepljenim srednješolcem in tistim, ki so korono že preboleli – po podatkih Sledilnika covid je v starostnih skupinah med 5. in 24. letom okoli 72.000 prebolevnikov, glede na spletno stran Cepimo se pa je bilo doslej z vsemi odmerki cepljenih nekaj manj kot 30.000 mlajših od 17 let. To pomeni nekaj desettisoč učencev in srednješolcev, ki izpolnjujejo pogoja P in C – koliko pa je takšnih na kateri šoli, ne ve nihče, saj gre za osebne podatke. 

Novi sistem obveznega samotestiranja pa ima nekaj logističnih pomanjkljivosti. Vlada oziroma ministrstvo za šolstvo je odločitev o obveznem samotestiranju učencev in dijakov v prostorih šole in izločitvi netestiranih iz pouka v živo sprejela v paniki, ta panika odločevalcev pa se je prenesla na starše. Vendar bi se temu lahko izognili, poudarja Pečan. Ravnatelji so že pred meseci opozorili ministrstvo za šolstvo, naj vendarle začne z uvajanjem obveznega samotestiranja po zgledu Avstrije, torej postopoma in v sodelovanju vseh deležnikov. »Na sestanku pred začetkom šolskega leta sem dobesedno prosil predstavnike ministrstva, naj ne izumljajo tople vode in naj začnejo s pripravami na prevzem avstrijske ureditve. Pa so samo kimali in si zapisovali, storili pa niso ničesar.«

Zapravljeno zaupanje

Vlada je ravnala v svojem uveljavljenem slogu – do zadnjega odlašala s sprejetjem ukrepov. Kljub dobrim namenom in verjetnim pozitivnim učinkom nove ureditve je zato deležna kritik z vseh strani, nekatere so upravičene, druge pa izvirajo predvsem iz odpora proti takšnemu načinu spoprijemanja z epidemijo. »Problem je, ker je sistem strogo centraliziran in sistematiziran, tako da bolj kot na neko moderno liberalno demokracijo spominja na preživete koncepte planskega gospodarstva. Vsekakor je epidemija jasno pokazala, da v Sloveniji ni mogoče govoriti o avtonomiji šolstva, « je razočaran Pečan.

Po besedah Gregorja Pečana so ravnatelji že pred meseci prosili ministrstvo, naj vendarle uvede avstrijski model samotestiranja s postopnim prehodom, navzočnostjo staršev in izobraževanjem vseh deležnikov. Prošnje so bile zaman.

Bi morali šolniki sami prevzeti odgovornost za svoje učence in dijake in izvesti določene ukrepe brez čakanja na državo? Dejstvo je, da vsaj naši sogovorniki že od začetka epidemije počnejo vse, kar je v njihovi moči – odgovarjajo na klice in pisma prestrašenih staršev, organizirajo izobraževanja in videokonference (Pečan na ta način že od začetka krize redno komunicira s približno 280 starši), se pogovarjajo z otroki, zbirajo sredstva za nakupe zaščitnih sistemov (vlada jim denarja za to ni dala, prosjačijo in opozarjajo ministrstvo za delo, bodrijo in prepričujejo svoje zaposlene, ki se upirajo pogojem PCT, z odvetniki zavračajo grožnje s tožbami in ovadbami, odrejajo karantene ... Skratka, improvizirajo, prepuščeni sami sebi.

Ko so zaskrbljeni starši otrok iz prve triade Osnovne šole Hruševec Šentjur prek videokonference ravnatelju Gajšku povedali, da jih skrbi, ali bodo malčki sploh znali izvesti samotestiranje in ali bodo prenesli bolečino, je šola našla način, da jim je prišla naproti: starši lahko hodijo na samotestiranje in pomagajo otroku, da se bo navadil in sam obvladal postopek. Takšno rešitev je nato v uredbi, ki jo je poslalo izobraževalnim zavodom, v izjemnih primerih dopustilo tudi ministrstvo za šolstvo.

Prizadevanja odgovornih posameznikov so vredna vse pohvale. Žal pa vsi ravnatelji in ravnateljice s starši in otroki še zdaleč niso komunicirali tako zavzeto kot naši sogovorniki. Posledice takšnega ravnanja, predvsem pa neustreznega vedenja odločevalcev v vladi ves čas epidemije so očitne; drastičen upad zaupanja v ključne družbene institucije je viden na vsakem koraku – in šola seveda ni izjema.

V epidemiji se število osnovnošolskih otrok, ki so jih izpisali iz šol, vztrajno povečuje; leta 2019 so starši doma šolali 332 učencev, lani 687, v letošnjem šolskem letu je število zraslo že na 1613. Medtem pa že nihče ne ve, koliko dijakov zaradi nestrinjanja z zaščitnimi ukrepi in samotestiranjem letos ne hodi v srednje šole in gimnazije – ker srednja šola ni obvezna, ministrstvo za šolstvo ne razpolaga s temi podatki.

POVEZANI ČLANKI:

• Na plečih šol