Novi obraz

Zamenjave vodilnih v gospodarstvu, ki jih izvaja vlada Janeza Janše, se praviloma dogajajo v tišini. Pokorjene uprave odstopajo iz osebnih razlogov, pri čemer so največkrat deležne visokih odpravnin. Izjema v seriji teh zamenjav, predvsem v energetiki, je bil v začetku meseca krivdno odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je na tiskovni konferenci razkril, kako ga je v odstop in prejem odpravnine poskušal prepričati kar generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu. A kar je prejšnji teden, nekaj dni za tem, pripravil sedaj že bivši predsednik uprave Gen-I Robert Golob – tiskovno konferenco o političnih pritiskih na njegovo upravo v soju žarometov s profesionalnim vodenjem in prezentacijo v ozadju –, je bila višja, še ne videna razsežnost upora. Dogodek, ki smo mu bili priča z odstavljanjem Goloba, je marsikoga spomnil na način, kako je prva vlada Janeza Janše jeseni leta 2005 odstavila ravno tako samosvojega Zorana Jankovića s položaja predsednika uprave Mercatorja. Zaposleni so tedaj za Jankovićem jokali. Janković, ki se je zamenjavi prav tako uprl, si je tedaj zaslužil ogromno političnega kapitala. Smo bili prejšnji teden priča podobnemu dogodku?

Robert Golob, rojen leta 1967, je samosvoj gospodarstvenik, ki si je pot do uspeha tlakoval bolj ali manj sam. Je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za elektroenergetiko – natančneje, za njegovo deregulacijo oziroma trženje. Njegov vzpon se je začel leta 1998, ko je bil imenovan za vodjo pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike. V vlado Janeza Drnovška ga je pripeljala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Tako je med letoma 1999 in 2002 opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko, sodeloval je pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike in postal tudi državni nadzornik velikih sistemov, kot sta Elektro Ljubljana ali Eles (operater elektroomrežja). Leta 2001 je recimo razrešil tedanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka zaradi očitkov, da je nepooblaščeno trgoval z električno energijo. Na njegovo mesto je postavil Vekoslava Korošca – ta je kasneje v Kadrovsko- akreditacijskem svetu (KAS), predhodnici SDH, na področju energetike svetoval ekonomistu dr. Bogomirju Kovaču.

Golob je bil tudi predsednik prvega nadzornega sveta Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ki ga je še Drnovškova vlada leta 2001 ustanovila zaradi odprtja trga z električno energijo. Slovensko vlado je bilo tedaj strah, da bo v Slovenijo prišla tuja konkurenca, zaradi česar so se pod okriljem HSE združile vse slovenske elektrarne. A okoli leta 2002 je Golob svojo elektroenergetsko in tudi politično kariero še nadgradil. Ni sicer dvoma, da je pri tem imel politično zaslombo tedanje LDS – podobno kot Janković. A je, tako kot Janković, tudi Golob ponujeno priložnost znal dobro izkoristiti.

Leta 2002 je ustanovil in postal direktor podjetja Istrabenz-Gorenje, d. o. o. (Iges), ki se je začelo ukvarjati s preprodajo elektrike. To je bilo leto, ko je na čelo Istrabenza prišel Igor Bavčar, Gorenje pa je vodil Franjo Bobinac. Golobu pa ni pomagala le LDS, na roko mu je kasneje šla tudi SDS. Podjetje Iges, kjer je imel Golob desetodstotni lastniški delež, je »razvojni« preboj doseglo šele po letu 2004, ko se je prva vlada Janeza Janše – natančneje gospodarski minister Andrej Vizjak – odločila, da iz HSE izloči nuklearko, katere energijo je država z Golobom, oziroma podjetjem Iges, začela tržiti v na novo ustanovljenem podjetju Gen-I in ne več HSE.

Dogodek, ki smo mu bili priča z odstavljanjem Goloba, je marsikoga spomnil na način, kako je prva vlada Janeza Janše jeseni leta 2005 odstavila Zorana Jankovića iz Mercatorja.

To je tudi največji očitek Golobu. In sicer da je svoj uspeh zgradil na državnem monopolu. S tem se strinjajo tudi njegovi bivši sodelavci. Eden izmed njih je Aleksander Mervar, današnji direktor Elesa, ki je bil ob ustanovitvi Igesa njegov sodelavec. »V začetku ustanovitve GEN-I, jeseni 2006, je bil vpliv in delež električne energije, ki jo je Gen-I kupoval pri svojem 50-odstotnem lastniku, Gen energiji (nuklearka – op. a.), bistveno višji kot danes,« pravi Mervar. In takoj doda, da Gen-I, kot ga poznamo danes, ni zrasel izključno zaradi poceni elektrike iz nuklearke. Gen-I je nastal, pripoveduje, v času, ko je celotno proizvedeno električno energijo iz nuklearke kupoval in prodajal HSE. A HSE je tedaj od recimo nuklearke kupoval elektriko po bistveno nižjih cenah, kot bi jih nuklearka lahko prodajala na mednarodnih borzah: »Iz tega razloga se je s strani posavskega kroga začela porajati ideja – bom raje zapisal zahteva – po višjih prodajnih cenah. Tako je nastal tudi Gen-I, septembra 2006,« v katerem sta imela takratni Istrabenz-Gorenje in Gen energija vsak po 50 odstotkov lastništva, se spominja Mervar.

Know-how naj bi bil Istrabenzov. Nekdanji Istrabenz energetski sistemi je namreč tedaj imel dve hčerinski družbi, v katerih so pristojnosti s področja nakupa in prodaje električne energije pridobivali slovenski kadri. Odločilna naj bi bila njihova poslovna enota na Dunaju (APC). Poleg Goloba naj bi tam izkušnje pridobivali še Igor Koprivnikar, danes tudi član uprave Gen-I, ali Dejan Paravan, ki je danes v Gen-I direktor strateškega inoviranja. »V tistem času je veljal (Istrabenz, op. a.) za največjega prodajalca električne energije velikim porabnikom v Avstriji. To je bil ’zagonski kader’ za Gen-I,« pripoveduje Mervar. Potem ko se je Gen-I leta 2006 povezal z nuklearko, je kmalu postal najmočnejši igralec na domačem trgu, kar pa je vodilo do vrste konfliktov.

Stanje je bilo seveda absurdno, Slovenija je dobičke od svoje konkurenčne prednosti, od nuklearke, kanalizirala zasebnikom, v manjšem delu Golobu, predvsem pa Gorenju in Istrabenzu. Ekonomist Maks Tajnikar je tedaj za Mladino dejal, da že »vsak kmet« hitro ugotovi, kaj je narobe v slovenski elektroenergetiki: »To ni velika znanost, stanje je v tem trenutku absurdno, saj obstaja ’konkurenca’ dveh državnih podjetij. Elektriko iz državne NEK prodaja na pol zasebno podjetje državnim distributerjem, ki jo naprej prodajajo gospodinjstvom. Če je to komu normalno, o.k., ampak meni ni. Konkurenca, ki bi vodila do nižjih cen, je mednarodna konkurenca, v mednarodni konkurenci pa bi bolje delovalo eno veliko proizvodno podjetje kot pa dve majhni.«

V Elektru Ljubljana so okrog leta 2007 zaradi Gen-I začeli izgubljati naročnike, majhne in velike. Dobiček je začel skokovito padati, Gen-I pa je začel postajati največji slovenski trgovec. Zaradi tega, ker »družba, ki je zgolj v državni lasti, Gen energija, ekskluzivno subvencionira maloprodajo Gen-I, katere solastnica je še družba Istrabenz Gorenje«, so v Elektru Ljubljana Gen-I leta 2009 tudi prijavili uradu za varstvo konkurence (UVK). Golob je bil vse bolj pod drobnogledom politike. Postajal je prevelik in premočan. Tedanji generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je zato leta 2009 tudi izjavil: »Gen-I s svojo ponudbo poceni elektrike niža vrednost državnega premoženja. Če bo Gen-I postal premočen, bomo ukrepali.« V tem, za Goloba neprijetnem času je sam prvič resneje vstopil v politiko. V Novi Gorici je v lokalni politiki, večinoma v navezi s kadri iz bivše LDS, kot je recimo bivši župan Matej Arčon, sodeloval že vse od leta 2002. Leta 2011 pa je vstopil v Pozitivno Slovenijo. Odločil se je za Jankovića: »Mi smo se odločili podpreti nekoga, ki je učinkovit in ki je dokazljivo sposoben nekaj storiti. Kaj nam pomaga nekdo, ki je neomadeževan, če ni sposoben izvesti nobene reforme?« To so Golobove besede iz leta 2011.

Tako je Golob postal podpredsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zorana Jankovića in predsednik sveta stranke. Ker Jankoviću vlade ni uspelo sestaviti, je slednji poskušal Janeza Janšo premagati s svojim umikom. Njegova zamenjava naj bi bil Golob. Leta 2012 so v Pozitivni Sloveniji mesto predsednika sprva ponudili Golobu, ki pa je ponujeno pozicijo zavrnil, kot pojasnjuje v tokrat objavljenem intervjuju, ker je tedaj imel dve leti starega otroka. Mesto je potem sprejela Alenka Bratušek, ki je po padcu Janševe vlade postala tudi premierka. Kasneje se je po razhodu z Zoranom Jankovićem Golob priključil SAB oziroma tedanjemu Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB).

Tretja vlada Janeza Janše s svojim avtokratskim vodenjem vzbuja tudi upor. In v teh, za mnoge politično težkih razmerah se lahko izkristalizirajo tudi nove politične avtoritete.

A v državno politiko se po tem ni vrnil, saj so se uredile tudi razmere z Gen-I. Sam je svoj zasebni delež prodal. Ko je leta 2012 vodenje Elektra Ljubljana prevzel Andrej Ribič, je ta kmalu ugotovil, da Elektro Ljubljana sam zelo slabo trži elektriko, zaradi česar se je povezal z Golobom oziroma vstopil v lastništvo Gen-I. Iz Gen-I sta se medtem umaknila še Istrabenz in Gorenje, na njuno mesto pa je vstopila Gen energija, torej drugi blok proizvajalcev električne energije na čelu s slovenskim deležem iz nuklearke.

Ta struktura velja še danes in je svojevrstni unikum v slovenski energetiki. Lastniška sestava Gen-I, kljub temu da se je Golob iz podjetja lastniško umaknil, je namreč zastavljena tako, da je uprava bolje zaščitena pred političnim kadrovanjem kot uprave drugih elektroenergetskih podjetij. Polovični lastnik Gen-I je državna nuklearka, drugo polovico pa pomeni podjetje Gen-EL, kjer pa ima 25 odstotkov Elektro Ljubljana, 25 odstotkov spet nuklearka, 50 odstotkov pa je lastnih delnic Gen-I. O usodi Gen-I morata tako s soglasjem odločati dve družbi, nuklearka, torej Gen energija in Elektro Ljubljana, pomemben delež glasov pa ima kar sam Gen-I. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zaradi tega ta teden dejal, da je takšno stanje, kjer lahko uprava sama odloča o svoji usodi, nevzdržno in da bodo na ministrstvu razmislili o spremembi razmerij. A glede na izkušnje s slovenskim korporacijskim upravljanjem bi morda veljalo razmisliti, ali ni to celo pametna rešitev. V sosednji Avstriji je politika v nadzorni svet njihovega upravljalca z državnim premoženjem le enkrat po posebnem postopku imenovala svoje kadre. Nato pa je določila pravila, po katerih se ti v vseh kasnejših ciklih »obnavljajo« sami, brez neposredne vloge politike.

Ekipi Roberta Goloba na čelu Gen-I prejšnji teden nadzorniki niso podaljšali mandata, za las sicer: razmerje je bilo štiri proti štiri. Da je bila ta poteza politično motivirana, ni dvoma. Golob sam je na tiskovni konferenci jasno opisal, kako so nadzorniki, lojalni strankama SDS in NSi, pod predsedovanjem Cvetka Sršena, člana SDS in predsednika uprave Telekoma, poskušali v upravo Gen-I spraviti dva nova člana, in sicer Jureta Sokliča v vlogi predsednika uprave in Davorja Dimiča v vlogi člana uprave Gen-I – vendar tudi onadva, tako kot Golobova uprava, na nadzornem svetu nista prejela zadostne podpore. Golob je na tiskovni konferenci dejal, da »so« Sokliča zlorabili oziroma »skurili«, dan prej naj bi dal soglasje k imenovanju za člana uprave, ni pa vedel, da ga bodo nadzorniki predlagali kar za predsednika uprave, zaradi česar se je na predstaviti tudi blamiral. Do samega razvoja družbe Gen-I namreč ni imel svojega stališča oziroma je celo podprl Golobovo vizijo.

Minister NSi Jernej Vrtovec, pristojen za energetiko, je sicer zanikal politično kadrovanje. Jure Soklič je sicer direktor kriptovalutnega projekta Hive Projekt, skupaj z Domnom Uršičem. Domen Uršič je sin državnega sekretarja na ministrstvu za delo in družino in člana NSi Cveta Uršiča.

Vendar pa zadeve tudi politično niso preproste. Predstavniki SDS so namreč ravnali nasprotujoče. Eno največjih presenečenj na tiskovni konferenci Roberta Goloba je bil nastop Antona Krkoviča, nekdanjega brigadirja in zavzetega podpornika Janeza Janše, ki je sedaj zaposlen v podjetju Gen-I kot svetovalec uprave. Krkovič je na njej dejal, da je bil tudi sam »živa priča« političnim igricam. Dejal je, da je ob menjavi vlade Marjana Šarca poklical Roka Snežiča, ki se predstavlja za Janševega davčnega svetovalca – Snežič in Janša sta se spoznala v zaporu na Dobu, kjer sta si delila sobo. Želel naj bi namreč vzpostaviti povezavo s sedanjo vlado, češ da je Gen-I podjetje s širšimi mednarodnimi povezavami. Tako naj bi prišlo do naslednjega pogovora, ki ga je Krkovič opisal kot »svojevrstno katastrofo«. V pogovoru naj bi ga Snežič vprašal: »A ti si na Gen-I? Saj tam je predsednik Robert Golob.« Krkovič naj bi mu odvrnil: »Ja, in?« Nakar naj bi mu Snežič odgovoril: »Njega bomo umaknili.« Krkovič naj bi nato Snežiča vprašal »Zakaj pa?« ... nato je nastala tišina. Snežič mu je potem odgovoril: »Čakaj, sva na redni telefonski liniji. Dobili se bomo na kosilu skupaj z Borutom Dolancem (generalni sekretar stranke SDS, op. p.), pa se bomo tam o tem zmenili.«

Podelitev ponovnega mandata upravi Roberta Goloba na čelu Gen-I je predlagal generalni direktor Gen energije Martin Novšak. Ne le, da Novšak velja za kader SDS, njegova hčerka je poročena s poslancem SDS Tomažem Liscem. Novšak se kljub temu diktatu SDS in NSi in njihovi zahtevi po zamenjavi Roberta Goloba ni uklonil. Zakaj ne? »Bil sem 10 let v upravi GEN-I in poznam njeno delo,« nam je odgovoril na naše vprašanje. »Njihova prednost je v razvoju in delovanju na širših trgih, učinkovitem obvladovanju tveganj skozi znanje in izkušnje. Še bi lahko našteval prednosti. Njihovi pozitivni rezultati pa se kažejo predvsem pri domačih porabnikih elektrike tako skozi cene, cenovno konkurenčnost kot zanesljivo oskrbo. Robert je gonilna sila GEN-I, ni pa sam. Uprava je štiričlanska. V Robertovo znanje in izkušnje zaupam, ob tem pa je vedno potrebna kontrola. Tak imam odnos vedno do vseh zaposlenih in direktorjev naših družb. Torej premišljen izbor, zaupanje in kontrola. V tej luči in po mojih izkušnjah izredno zahtevnih časih, takšnih še ni bilo, želim zadržati v kar največji meri izkušeno vodstvo, ki tudi še ni prestaro, z Robertom na čelu. Koristi pa bomo imeli vsi uporabniki elektrike in vsi državljani,« nam je sporočil.

Celo Golobovi nekdanji sovražniki imajo o njem dobro mnenje. Golob je na že omenjeni tiskovni konferenci še posebej izpostavil Janeza Kopača, ki je pred leti v vlogi generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Golobovemu podjetju grozil z ukrepanjem. Kopač, ki je danes na Dunaju direktor sekretariata Energetske skupnosti, ima dejansko o Golobu precej pozitivno mnenje, »Robert Golob je zelo bister in samosvoj človek. Samozaupanja mu ne manjka. Včasih ga je celo za odtenek preveč. Dejstvo pa je, da je Gen-I pod njegovim vodstvom postal multinacionalka in je edina slovenska energetska družba, ki zna delati posle širom Evrope. S fotovoltaiko ima izviren in uspešen poslovni model. Zaledje poceni elektrike iz jedrske elektrarne sicer je osnova, a Gen-I je to izdatno in uspešno ter mednarodno vidno nadgradil. Res je za to zaslužna cela ekipa, a brez dobrega vodje se to ne bi zgodilo,« nam je sporočil Kopač z Dunaja.

In seveda do Goloba ne gojijo zamer niti liberalci, s katerimi je Golob nazadnje sodeloval. Alenka Bratušek pravi, da je »Robert Golob človek, ki je nedvomno zaznamoval slovensko energetiko. Ali bi bil Gen-I tudi brez njega tako uspešno podjetje, kot je danes, ne bomo vedeli nikoli, saj je praktično od začetka to njegov projekt, ki ga je na koncu, s prodajo svojega deleža, prepustil državi. Robert Golob je inteligenten posameznik, pogovori z njim so vedno zanimivi in strokovni. Ni človek, ki govori v prazno, ampak svoje trditve vedno podkrepi z dejstvi. Za uresničitev svojih ciljev je pripravljen narediti marsikaj. Njegov načrt razogljičenja Slovenije do leta 2035 se za marsikoga sliši kot znanstvena fantastika, toda prepričana sem, da naša država mora biti tako ambiciozna in se zastavljeno da uresničiti. Golob si vedno postavi visoke cilje in po navadi mu jih uspe tudi realizirati.«

Kandidat za vodenje Gen-I Soklič je sodelavec Domna Uršiča, sina državnega sekretarja na ministrstvu za delo in družino in člana NSi Cveta Uršiča. Minister Vrtovec trdi, da političnega kadrovanja ni bilo. Ker je bilo nepotistično?

Tretja vlada Janeza Janše s svojim avtokratskim vodenjem vzbuja tudi upor. In v teh, za mnoge politično težkih razmerah se lahko izkristalizirajo tudi nove politične avtoritete, če te zmorejo tako rekoč preživeti preizkus. Spomnimo se predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandra Čeferina, na katerega se je praktično vsa vladajoča koalicija na začetku epidemije spravila predvsem zato, ker je vladi pokazal, kako je mogoče hitro, učinkovito ter poceni nabaviti zaščitno medicinsko opremo. Čeferin, ki se tedaj ni hotel pokoriti, si je prislužil ogromno političnega kapitala. Enako se dogaja zdaj tudi Golobu.

Je pa seveda zdaj odvisno od njiju, kako bosta dobljeno zaupanje uporabila. Lahko ga unovčita predvsem zase, lahko pa tudi za skupno dobro.