Južni veter: Pospešek

Srbski duhovi.

Ker je drugi Južni veter precej bolj nadaljevanje istoimenske serije kot pa prvega Južnega vetra, ne bodite presenečeni, če Peter Maraš (Miloš Biković) ni več le avtomobilski tat, temveč že kar mali gospodar srbskega podzemlja, il patrino, ki skuša ruskemu Južnemu toku zagotoviti zemljišča, zato kmetom daje ponudbe, ki jih ni mogoče zavrniti, po malem pa že tudi počne to, kar je v drugem Botru počel Michael Corleone: konkurence drugih »družin« se znebi, mafijske posle – ilegalne projekte – pa skuša legalizirati. Ilegalno nagrabljeni denar spumpa v wellness center, čigar vodenje prepusti svojemu bratu Nenadu (Luka Grbić), ki pa je tako šibak, nerealiziran in poln resentimenta kot Michaelov brat Stan – ko začne skrivaj delati »zase« (heroin), ga bolgarski »kartel« ugrabi, kar je priložnost, da se Peter zaleti v Bolgarijo, ki je videti kot »vzporedna« mehiška divjina v Netflixovih Narcosih.

Drugi Južni veter, poln grotesknih obrazov in karizmatičnih likov (Aleksandar Berček je »Rdeči«, Miki Manojlović je »Car«), je gangsterski film, a tudi gejevski – vsi ti moški se namreč drug pred drugim nenehno in tako patetično napihujejo, napenjajo in kurčijo, kot da bi si hoteli prisvojiti tudi vse tiste »ilegalne«, »skrivne« spolne energije, ki jih skuša sodobna patriarhalna družba potlačiti. »Mi ne obstajamo – mi smo duhovi,« dahne »Rdeči«. Recite temu pranje želje. (kino)