Dobronamerni Urbanija

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu je vodstvu RTV Slovenija v preteklih dveh mesecih poslal tri dokumente. V njih je navedel pripombe glede vodenja oddaj, kot so Dnevnik, Studio city, Slovenska kronika, Dogodki in odmevi ter Poročila ob 17. uri. Šlo naj bi za analizo, ki naj bi televiziji »pomagala pri nadaljnjih aktivnostih«. Dokumenti oddajam očitajo vse od postavljanja napačnih vprašanj do izbire napačnih gostov. Tako za oddajo Studio city, v kateri sta gostovala Spomenka in Tine Hribar, zapišejo, da bi se namesto njiju v njej lahko pojavil Jože Možina.

Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pravi, da gre pri dokumentih prej »za posamezne pripombe kot za dejansko analizo«. Ta bi morala vsebovati metodologijo. »Manjkajo sistematičnost, jasnost vzorca, merila in pravila, na podlagi katerih so bili izbrani oddaje in programi,« nadaljuje in dodaja, da gre zaradi tega za »arbitraren, metodološko neopredeljen, nedosleden in nenatančen dokument«.

Osredotoča se na naštete oddaje, v njem pa ne boste našli tistih, ki jih vodi Igor Pirkovič ali Jože Možina. »Gre za očitno metodo ’cherry picking’, s katero so si pri Ukomu izbrali le nekatere oddaje, ki jih osebno motijo in s katerimi bi radi obračunali. Za ustrezno, celostno sliko o informativnih vsebinah RTVS bi moral biti dokument sistematičen in celovit ter vključevati vse informativne oddaje, saj lahko le prek tega ugotovimo eventualno celostno uravnoteženost. Zaradi samovoljnega nesistematičnega nabora in neutemeljenih očitkov so napadi netočni in strokovno gledano neveljavni. Ukom s takšnimi psevdoanalizami zgolj potrjuje ne samo svojo pristranskost, temveč tudi nestrokovnost ali pa manipulativnost – kakorkoli si kdo takšen nesistematični in samovoljni nabor ter očitke razlaga.«

RTVS ni nedotakljiva, niti se to ne trudi biti. Pripombe prejema varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, na katero bi se lahko s pritožbami obrnil tudi Ukom. To ne bi bilo nič tako nenavadnega, poudari varuhinja Ilinka Todorovski, ki je že obravnavala tudi pritožbe političnih strank in ministrstev. Težava tiči v tem, da Ukomovih dokumentov ni mogoče obravnavati kot pritožbo, niti niso bili naslovljeni na varuhinjo, pač pa na vodstvo RTVS. Varuhinja se je z njimi zgolj seznanila, podobno kot je to storil programski svet na začetku tedna. Zgodba z dokumenti naj bi se s tem zaključila.

Kaj naj bi bil sploh njihov namen, ni jasno, vendar, kot pove Danijel Poslek, odgovorni urednik Prvega progama Radia Slovenija, »pripomb, ki ne upoštevajo konteksta poročanja, ki ne spoštujejo osnovnih postulatov novinarskega dela, kot so sočasnost poročanja, ažurnost, celovitost poročanja skozi zaporedne oddaje, ne moremo razumeti drugače kot obliko pritiska na delo programskih ustvarjalcev, da bi poročali skladno s pričakovanji politične institucije, torej kot obliko političnega pritiska«.