Krščanska cerkev je kritično zrla na vsakršno obredno magijo

Že v petem stoletju je cerkveni oče Avguštin iz Hipona označil čaščenje poganskih bogov za zavrnitev prave vere

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

V članku Torbena Müllerja z naslovom Zaveza s Satanom, boste lahko med drugim prebrali, da je prepričanje o obstoju magije prastaro, toda v poznem srednjem veku se je dojemanje magije bistveno spremenilo in ljudje so začeli čarovnice preganjati in pobijati.

Čarovnija je bila od nekdaj sestavni del človekovega vsakdana, ni veljala ne za vraževerje ne za norost, predstavljala je del zaznavne realnosti. V antiki so duhovniki napovedovali prihodnost iz leta ptic, atleti so se za zmago z magičnimi besedami obračali na bogove in duhove pokojnih.

"Tudi v srednjem veku so ljudje prosili za pomoč čarodeje. Toda k čarodejem se niso vedno zatekali le po pomoč zase – včasih so hoteli povzročiti škodo tistim, ki so se jim zamerili. Črna magija ali maleficium je bila v nasprotju z neškodljivo belo magijo že takrat marsikje kazniva. Saški zakonik Sachsenspiegel, ki je nastal okrog leta 1220 in je veljal po vsej severni Nemčiji in Saški, je za izvajanje škodljive magije predvideval smrtno kazen – sežig na grmadi."

Od Satana obsedeni so z duhovi sklenili zavezo, ki jim poklanja moč, da zgolj z besedo, znamenjem ali dotikom povzročijo hudodelstvo ali nekoga začarajo.

Krščanska cerkev je kritično zrla na vsakršno obredno magijo. "Že v petem stoletju je cerkveni oče Avguštin iz Hipona označil čaščenje poganskih bogov za zavrnitev prave vere; vsakomur, ki je opravljal stare obrede, je očital, da je sklenil zavezo s hudičem. Toda krščanski cerkveni glavarji si dolgo niso upali ukrepati zoper vraževerje v občestvih. Položaj cerkve je bil na območjih srednje in zahodne Evrope, kamor se je že razširilo krščanstvo, prešibak. Poleg tega so tudi duhovniki sami prakticirali magijo, seveda skrivaj, saj so imeli zaradi izobrazbe in položaja dostop do prepovedanih antičnih knjig urokov."

VEČ PREBERITE V POSEBNI ŠTEVILKI MLADINE ČAROVNICE >>