Kultura / Poklon velikemu mojstru

Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel.