»Karierni sistem v policiji funkcionira«

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«

Karierni sistem v policiji deluje? Tako meni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, odgovoren za policijo? Prav. Tako večinoma meni tudi notranja in zunanja strokovna javnost, in sicer, da gre v danih razmerah za karierni sistem, ki v resnici ni popoln, a zagotavlja vsaj minimalne standarde napredovanja po strokovnih merilih. In s tem za sistem, ki vsaj deloma onemogoča, da bi vodilne položaje v policiji zasedali posamezniki, ki ne izpolnjujejo strokovnih meril.

Težava je v tem, ker je to ministrstvo nedavno pripravilo spremembe zakona o delu in organiziranosti v policiji, ki naj bi veljavni karierni sistem odpravile, češ da je neustrezen, in ga nadomestile z novim.

Dosedanja zakonodaja je predvidevala postopek izbire in imenovanja na vodstvene položaje v policiji. Jasno je bilo, kdo se lahko prijavi, katere pogoje mora izpolnjevati, kako se sestavi izbirna komisija, kdo in kako izbira, da je na koncu imenovan tisti, ki je strokovno najbolj usposobljen za to delovno mesto. V skladu z novim zakonom pa postopkov, pogojev in standardov strokovne usposobljenosti za izbiro ne določa več zakon, pač pa izvršna oblast: »Postopke in standarde strokovne usposobljenosti po novem predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.« Gre za še enega v vrsti primerov krepitve izvršilne oblasti na račun zakonodajne, ki jih uvaja vlada. Če pri tem vemo, da je minister, ki določa standarde za izbiro policijskih šefov, lahko predsednik ali podpredsednik neke stranke – in tako je tudi v tem primeru –, potem je skrb, da bo pri izbiri policijskih šefov politična pripadnost nadomestila strokovno usposobljenost, toliko bolj utemeljena.

Vladna manjšina v državnem zboru je ob pomoči nekaterih opozicijskih strank oziroma njihovih poslancev to zakonodajo potrdila v državnem zboru in 126 policijskih funkcionarjev, tudi vsi komandirji policijskih postaj, je prejelo sklepe o prenehanju položaja. Na koncu je moralo posredovati ustavno sodišče in začasno zadržati izvajanje zakona – to pa je storilo na predlog obeh policijskih sindikatov, torej na predlog njunega članstva, policistk in policistov.

Omenjena nova zakonodaja res ni bila napisana na notranjem ministrstvu, pač pa v kabinetu predsednika vlade pod vodstvom državnega sekretarja Vinka Gorenaka.

Vseeno ni slabo, da je zdaj Kangler, čeprav nehote, potrdil, da karierni sistem v policiji ne potrebuje sprememb, ki jih je predlagala njegova vlada, da bi SDS omogočila, da na vse vodilne položaje v policiji imenuje posameznike po svoji meri.