Jastog vrača udarec
Jordan Peterson zapušča mesto profesorja na Univerzi v Torontu
Jordan Peterson, leta 2018 ob zadnjem obisku Ljubljane. Letos naj bi spet prišel.
© Uroš Abram
Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jordan Peterson, leta 2018 ob zadnjem obisku Ljubljane. Letos naj bi spet prišel.
© Uroš Abram
Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi.
Kot je dejal v zapisu, ki je bil objavljen v kanadskem konservativnem časopisu National Post, naj bi se bil za ta korak odločil, ker mu poklic v resnici ne ustreza in je ugotovil, da lahko prek drugih medijev, predvsem prek posnetkov na YouTubu, nagovarja večjo množico ljudi. Odločitev pa naj bi bilo spodbudilo tudi to, da imajo njegovi »usposobljeni heteroseksualni beli podiplomski študenti«, kot se je izrazil, »zanemarljivo možnost, da jim ponudijo raziskovalna mesta«.
Domnevnemu pomanjkanju možnosti za njegove študente naj bi botrovalo golo dejstvo, da jih je poučeval ravno on, največji del krivde pa je zvalil na smernice univerze, namenjene zagotavljanju večje raznolikosti, vključenosti in enakosti manjšin.
Šlo naj bi za del ideologije, ki po njegovem mnenju ruši univerze in splošno kulturo. Ker ni dovolj usposobljenih pripadnikov zgodovinsko marginaliziranih ras in narodnosti, »ki bi dovolj hitro dosegli cilje raznolikosti,« piše, »želijo ustvariti generacijo raziskovalcev, ki so popolnoma nekvalificirani za to delo. In kaj to pomeni, smo že videli v grozljivih študijah. To je tako močno ogrozilo univerze, da to težko spregledamo. In kar se dogaja na univerzah, se sčasoma prelije v družbo.« Velik del krivde za širjenje te domnevne ideologije pripiše univerzitetnim kolegom.
Z zapisom je hotel kakopak predvsem izkoristiti priložnost, da opustitev profesure izpelje kot spektakel, s katerim je zaigral na ideološke strune pri oboževalcih, praviloma pripadnikih alternativne desnice (alt-right) in dela ameriških republikancev.
S transfobnimi izpadi, napadi na politično korektnost, strašenjem s »teorijo spola«, radikalnim feminizmom in (kulturnim) marksizmom mu je sicer v preteklosti uspelo zbuditi zanimanje tudi pri predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbánu, naklonjenosti pa mu ne primanjkuje niti na slovenskem desnem političnem bregu. Ko je leta 2018 prišel na obisk v Slovenijo, ga je na predavanju pozdravila polna dvorana ljudi, med njimi tudi različni ideologi in politični akterji stranke SDS – v prvi vrsti je kakopak sedel Žiga Turk, s fotografijo s Petersonom pa se od časa do časa še vedno rada pohvali tudi poslanka SDS Eva Irgl.
Ponovno priložnost za druženje naj bi imeli že junija, ko se namerava med svetovno turnejo ob izdaji najnovejše knjige spet ustaviti v ljubljanski Hali Tivoli. Cena vstopnic ne bo visoka od 38 do 80 evrov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.