Intervju / »Madžarska izkorišča manjše in finančno šibkejše države«

Lucija Balikić je hrvaška zgodovinarka, ki živi in dela v Budimpešti. Tam na Srednjeevropski univerzi (CEU) končuje doktorski študij, pri katerem se posveča zgodovini političnih idej v času pred razpadom Avstro-Ogrske in v medvojni Jugoslaviji, do maja pa je kot gostujoča raziskovalka pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na obisku v Sloveniji. Tukaj bo aprila tudi predstavila svojo knjigo o vplivu britanskih in francoskih intelektualcev na nastanek Jugoslavije. Predmet njenega preučevanja, Avstro-Ogrska, je zadnja leta postal nadvse aktualen. Seveda predvsem zaradi Orbánovega režima, ki obuja idejo velike Ogrske.

Daleč najpomembnejša vlagateljica v Sloveniji je Avstrija, a jo zdaj že dohiteva Madžarska. Se vračamo v čas nekakšne Avstro-Ogrske? 

Morda se zdi tako, a ta teza ni točna. Avstro-Ogrska je bila velika imperialna tvorba, v kateri so bile nekatere oblike gospodarske odvisnosti njenih delov naravne in se to v tistem času večinoma tudi ni dojemalo po nacionalnem ključu. Ker je bila Avstro-Ogrska velika imperialna država, ni bilo nelogično, da so bili nekateri njeni deli bolj industrializirani od drugih ali da so nekateri deli skupne države bili izkoriščani zaradi svojih virov ali surovin. Zato v tem primeru ne moremo govoriti, da je recimo avstrijski del izkoriščal poljskega ali da je madžarski tlačil hrvaškega. Tisti, ki so tedaj trdili, da Avstrijci nekaj jemljejo Slovencem, na primer vire, gospodarske prednosti, so bili v glavnem obrobneži – četudi jih imamo danes pogosto za narodne junake. Ta, nacionalistični način razumevanja odnosov je postal prevladujoč šele na prehodu v 20. stoletje. Drži pa, da so se te politične ideje tedaj rodile predvsem na Madžarskem. Tam je bilo že v preteklosti veliko pomembnih političnih akterjev, ki so na odnose v Avstro-Ogrski gledali kot na nacionalno igro ničelne vsote.