Petdeset strani pripomb

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pripravila mnenje o predlogu zakona o varovanju okolja (ZVO-2). Gre za predlog temeljnega nacionalnega predpisa, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem in ga je kot zunanji avtor pripravil pravnik Senko Pličanič. Zaradi tega predlog zakona sodi med dražje akte, saj je ministrstvo za okolje Pličaniču zgolj za zaključno fazo za pravno podporo s pogodbo odobrilo 219.600 evrov (z DDV).

In kaj v mnenju o ZVO-2 na 50 straneh ugotavlja zakonodajno-pravna služba državnega zbora? Že v uvodu je zapisala splošno opombo, da je v ZVO-2 v večjem delu povzet veljavni ZVO-1, predlagane novosti pa so nezadostno utemeljene. Iz obrazložitev členov ni mogoče razbrati razlogov za predlagane rešitve, prav tako bo glavnina pravne ureditve varovanja okolja določena s podzakonskimi predpisi namesto z zakonom samim, zaradi česar zakonodajna služba zahteva (»je treba«) dodatno preučitev predloga. Popolna zmeda je pri opredelitvi temeljnih pojmov, kot sta okolje in narava. Veljavni zakon okolje definira kot »tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja«, predlog ZVO-2 pa kot »tisti del narave, ki predstavlja okvir in pogoje za življenje posameznika in družbe«. Taka opredelitev je namesto na objektivnem merilu o dosegu človekovega vpliva utemeljena na antropocentričnem razumevanju, ki naj bi se kazalo v primernosti okolja za to, da ga človek izkorišča zase. Iz definicije narave je v ZVO-2 brez utemeljitve izpuščena opredelitev, da je človek sestavni del narave, s čimer je postavljen nad naravo oziroma zunaj nje.

Zakonodajno-pravna služba ima več pripomb še na člene, ki govorijo o prenehanju statusa odpadka oziroma o merilih za spremembo odpadka denimo v »proizvod«, ki lahko pristane v zemlji. Opozarja, da ta merila sploh niso določena v zakonu, ampak bodo šele v podzakonskem predpisu vlade, ki ni del predloga ZVO-2. Več pripomb ima služba tudi k poglavju ZVO-2, ki govori o sistemu PRO, torej sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti, katerega bistvo naj bi bilo, da proizvajalca zaveže, da za svoje izdelke poskrbi tudi, ko ti postanejo odpadki. Da torej financira zbiranje, prevoz, obdelavo. Vendar zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da v predlogu ZVO-2 niso določena niti merila, po katerih naj bi vlada določila »proizvajalce in proizvode«, za katere sistem PRO velja.

Kako bodo poslanci upoštevali tako obsežno mnenje, ki v delih poziva k popolni prevetritvi zakonskega predloga, ni jasno. Predlog ZVO-2 bo matični odbor državnega zbora obravnaval prihodnjo sredo, poleg omenjenega mnenja pa je bilo do zdaj vloženih še šest sklopov pripomb oziroma predlogov dopolnil različnih deležnikov.