Od besed k dejanjem?

V četrtek, 24. februarja, zvečer je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu in s slikopleskarstvom, pred svojo hišo v vasi Škofija v občini Šmarje pri Jelšah v postopku rubeža ustrelil in ubil dva pomočnika sodnega izvršitelja. Razlogov, ki posameznike pripeljejo do nasilja, je gotovo veliko. Omejevanje človekovih pravic in povečevanje neenakosti v času pandemije je le najnovejši prispevek k temu. Gospodarska ureditev, ki ima v svoji biti zapisano gmotno neenakost med ljudmi in ki generira in celo spodbuja zadolženost, je v tem pogledu stalnica. Tudi samostojni podjetnik, ki je pri poskusu sodne izvršbe streljal na pomožno sodno osebje, je bil do vratu zadolžen. A obstaja še vsaj en pomemben dejavnik, ki pripomore k temu, da se tako ali drugače obupani ljudje zatečejo k nasilju – vsesplošno zastrupljeno ozračje javne razprave.

Vse nasilnejša javna razprava je najbolj toksična prav, kar se tiče pravosodja, še posebej sodstva, sodnic in sodnikov. Sistematično zastrupljanje se je začelo že pred leti. Ko so se predsedniku SDS in sedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši pred leti začeli kopičiti kazenski postopki in s tem sodne obravnave, pa je dobilo nepričakovane razsežnosti. Ko je potekalo sojenje v zadevi Patria, so njegovi podporniki dolge mesece, celo leta vsak teden, včasih vsak dan protestirali pred osrednjo sodno stavbo v Ljubljani. Pravosodje so preimenovali v krivosodje, sodnice in sodnike zmerjali z udbomafijo, komunisti, udbaši, krvniki, zarotniki, goljufi ter pozivali k njihovemu uničenju in lustraciji. Vse te oznake za pravosodje in pravosodne funkcionarje so odtlej stalnica v javno izgovorjeni oziroma zapisani besedi, ki jo predvsem prek družabnih omrežij uporabljajo tudi številni pomembni predstavniki SDS in njenih strankarskih satelitov, prav tako strankarski mediji in njihovi sledilci. Zadnja leta to počno celo s pozicije izvršilne ali zakonodajne oblasti. In to – na prvi pogled paradoksalno – čeprav sodstvo odločbe sprejema na podlagi zakonov, ki jih pišeta in uzakonjata prav izvršilna in zakonodajna oblast.

Spoštovanje sodnih odločb je pravzaprav v nekem pogledu še zadnja točka, ki loči današnjo družbo od brezpravja. Ali pa vsaj od popolne zlorabe oblasti. Da je stopnjevanje nasilja doseglo novo najvišjo točko, se zato kaže predvsem ali tudi skozi nasilen odnos do uradnih oseb, še posebej do predstavnikov najvišjih državnih organov, med katerimi je gotovo na vrhu sodna oblast. Pred dobrim mesecem, konec januarja je bilo, je posameznik ob odhodu z ljutomerskega sodišča na avtu enega izmed tamkajšnjih sodnikov, ki je stal na parkirišču pred sodiščem, sredi belega dne s kladivom razbil obe vetrobranski stekli.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič je novembra 2019 ob neki odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal, da je »mafija zaščitila mafijo«.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević o streljanju na pomožno sodno osebje pravi, da bi bilo glede na to, da podrobnosti dogodka še niso znane, »nekorektno ugibati, kaj konkretno je povzročilo to nedoumljivo, nepopravljivo in skrajno zavržno ravnanje. Vendar smo kljub temu tudi ob tem dogodku sodniki opozorili na nevarnost, ki jo povzroča konstantno zaničevanje in nespoštovanje dela sodišč v smislu podžiganja nepokorščine oziroma ravnanja, ki nima zveze z obrambo pravic in uporabo pravnih sredstev.« K temu dodaja, da se ni mogoče znebiti občutka, »kot da se klima nespoštovanja, že kar zaničevanja sodišč in sodnikov ustvarja namenoma in sistematično. Diskreditacije sodstva, ki nimajo nikakršne zveze z legitimno kritiko, so zlasti s strani nekaterih politikov konstantne, potekajo na več ravneh in na različne načine, vso stvar pa poslabšujejo še družabna omrežja in nekateri mediji. Verbalno nasilje, ki ga nad sodniki izvajajo razni nezadovoljneži z delom sodišč, že dolgo, žal, ni nobena redkost. Težava pa se razgali, ko pride do stopnjevanja fizičnega nasilja in popolnoma nevzdržnih reakcij, ki tako nasilje spremljajo.«

Potem ko je prejšnji teden sodišče v Celju že drugič, v novi sestavi, sprejelo enako sodbo in Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni, ker je storil kaznivo dejanje razžalitve dveh novinark RTV, je pred novinarje stopil njegov odvetnik Franci Matoz in utrjeval mit o krivosodju: »Navajeni smo krivičnih sodb. Sodba ne more prestati nikakršnega preizkusa. Dejstvo je, da sodba nima nikakršne podlage in jo bomo tudi razveljavili, gospod Janez Janša ni storil kaznivega dejanja, ki se mu očita.«