Gospod Jones

zadržan +

Živalska farma.

Garethu Jonesu (James Norton), mlademu valižanskemu novinarju, uporniškemu prostemu strelcu, tipičnemu idealistu, ki ga nihče ne jemlje povsem resno, na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja uspe veliki met – intervju s Hitlerjem. Ko tik za tem zagori Reichstag, si zaželi še drugi veliki met – intervju s Stalinom. Odpotuje v Moskvo, da bi se poglobil v ruski gospodarski »čudež«, utopično »kolektivizacijo« in novo »petletko«, toda zelo hitro se mu zazdi, da se številke ne ujemajo. Walter Duranty (Peter Sarsgaard), sloviti dopisnik New York Timesa in dobitnik pulitzerja, ki se – kot ljubljenec boljševiškega režima – prepušča razkošni, cinični, rasputinovski dekadenci moskovskih noči, karikaturi Poejeve Maske rdeče smrti, ga skuša prepričati, da se moti, a to ga ne ustavi. Še preden dobro rečete Zelenski, se že skrivaj in tvegano odpravi v sivo, blatno, ledeno, distopično Ukrajino, kjer v grozi odkrije, da je Stalin tamkajšnje prebivalstvo – z diamatskim rušenjem »naravnih zakonov« in terorjem – povsem izstradal in pomoril. Odkrije pa še nekaj prav tako šokantnega in alarmantnega: ne le Stalin, ampak tudi zahodni novinarji, »koristni idioti«, bazirani v Rusiji, so to – ta apokaliptični pomor, holodomor, ki je v letih 1932–33 vzel nekaj milijonov ukrajinskih življenj (ostali so počeli in jedli neizrekljive reči, da bi preživeli) – prikrili. V rokah so imeli zgodbo stoletja, a so molčali.

V svet so raje pošiljali fake news in uživali v sladkem življenju, ki so ga dobili v zameno za molk in lojalnost Stalinovemu režimu. A kdo ve, morda so le sledili zunanji politiki svojih držav, ki niso hotele jeziti Stalina – nikoli ne veš, kdaj potrebuješ diktatorja. Diktatorji so neverjetno koristni in priročni, poleg tega pa običajno pobijajo svoje ljudi – kaj te briga! Še toliko bolj, ker je Stalin ves ukrajinski pridelek žita prodal na Zahod! Zahod se je mastil – Ukrajina je umirala. In kot vidimo, sta Amerika in Evropa to nenavadno »diplomatsko« afiniteto do diktatorjev, avtokratov in despotov ohranili. Zahod se masti – Ukrajina umira. George Orwell (Joseph Mawle), ki ga je navdihnil Jones, je medtem pisal Živalsko farmo, v kateri zanemarjeno in zapostavljeno farmo vodi zapiti gospod Jones. To, da Garethu Jonesu, ki ni dočakal svojega tridesetega rojstnega dneva, spočetka nihče ne verjame, ne preseneča: če že zagrešiš grozodejstvo, potem mora biti tako strašno in tako pošastno, da mu preprosto ni mogoče verjeti. Ne verjamem, vzkliknejo ljudje, ko to slišijo. To je nemogoče? Zakaj bi kdo počel tako grozne in tako nečloveške reči? To potem verjamejo in dojamejo šele čez 100 let. Škoda le, da film ni tako dober, prepričljiv in intenziven, kot je pomembna, vrtoglava in infarktna tema, ki jo naslavlja. (kino)