Ogledalo potrošništvu

Leta 2016 se je na manhattanskih zabavah in družabnih prireditvah začela pojavljati skrivnostna mlada ženska. Nihče ni zagotovo vedel, kdo je in od kod prihaja, razvedelo se je le, da je strašansko premožna in da pozna ključne ljudi. Ime ji je bilo Anna Delvey, bila naj bi nemška dedinja, ki želi na Manhattnu odpreti ugleden umetniški klub. Projekt je bil vreden približno 50 milijonov dolarjev. V resnici Anna ni imela niti ficka. Nič v zvezi z njo ni bilo resnično, ne njen naglas, ne ime, ne zgodba o bogatem očetu, stotaki, ki jih je zapravljala v dragih restavracijah in trgovinah, niso bili njeni; bila je izumljena v skladu s pričakovanji glede videza in obnašanja elite na Manhattnu, a ji je kljub temu uspelo prepričati presenetljivo veliko odvetnikov, podjetij, upravljavcev investicijskih skladov, pripadnikov manhattanske visoke družbe, da so jamčili zanjo, ji urejali posojila, posojali zasebna letala in kreditne kartice. Čeprav je bila popolna anonimnica brez dejanskega finančnega in socialnega kapitala, ji je uspelo okusiti kanček uspeha in bogastva, a ji je nazadnje kljub temu spodletelo. Virov, iz katerih bi lahko pridobila posojila, je bilo vse manj, izposojenega denarja ni mogla vrniti. Leta 2017 so jo aretirali in leta 2019 obsodili na do 12 let zapora. Leta 2021 so jo pogojno izpustili, a se je morala le nekaj tednov zatem vrniti za rešetke, ker ji je potekel vizum.

Njena zgodba je navdihnila kar dve televizijski seriji – ena je od začetka letošnjega leta na ogled na Netflixu, ustvarila jo je uspešna ameriška producentka Shonda Rhimes, Anno Delvey igra Julia Garner. Drugo po knjigi Annine prevarane nekdanje prijateljice Rachel Williams pripravlja Lena Dunham. Netflixova različica je sicer daleč od presežka, a nam vseeno pove veliko o s statusom in denarjem obsedeni, prozorni zahodnjaški družbi, ki na eni strani ustvarja like, kot je Anna, na drugi pa tiste, ki takšnim prevaram nasedejo. In ne le to: odkar je serija na voljo za ogled, je postala še aktualnejša, saj se je začela rusko-ukrajinska vojna, Anna Delvey pa, četudi se je to trudila prikriti, izvira iz Rusije. Njeno pravo ime je Anna Sorokin, rodila se je v Domodedovu, delavskem mestu južno od Moskve.

Zaradi ruskega napada na Ukrajino so se številne svetovne korporacije odločile za ustavitev poslovanja v Rusiji – tam tako ni več verig hitre mode, kot sta Zara in H & M, ni več mogoče jesti v restavracijah McDonald’s ali kupiti iPhona, Rusija sama pa je blokirala nekatera družabna omrežja, denimo Instagram. Mihail Kalužski, ruski dramatik in novinar ter poznavalec družbenopolitičnega dogajanja, ki je politični izseljenec in živi v Berlinu, je pred kratkim za Mladino dejal, da se nam to morda zdi banalno, a za številne Ruse je naravnost grozno, da ne morejo več kupiti iPhona ali iti v McDonald’s. »Ruska družba je izredno potrošniška, potrošništvo je ena glavnih vrednot. Rusko potrošništvo je nekaj, kar je nastalo skupaj z modelom patriotizma in se je povezovalo. Če si bil ruski patriot, si si lahko privoščil vse tisto, česar v komunizmu ni bilo,« je pojasnil. Potrošniška kultura je torej odziv na revščino, ki je vladala v času komunizma, in na neobstoj zasebne lastnine v tistem času. »Nove možnosti, ki so se pojavile po letu 1991, in hitra sprememba iz pomanjkanja v obilje so zato nujno vodile v potrošništvo, kjer se ljudje s tem tudi hvalijo. Tako smo v Rusiji dobili bogataše, ki se radi razkazujejo s svojimi jahtami,« je še povedal Kalužski.

Anna Delvey se je rodila leta 1991, v letu razpada Sovjetske zveze, odraščala je v obdobju tranzicije, družina pa naj bi bila med vzpostavljanjem nove ureditve še nekaj časa živela precej skromno. Tudi ko se je, ko je imela Anna 16 let, zaradi domnevno boljših delovnih razmer preselila v Nemčijo, ni bilo nič bolje. Anno je revščina razžirala, na vsak način ji je hotela ubežati, postati nekaj boljšega. Ko je pozneje zatajila svoj izvor in se želela na novo vzpostaviti v Parizu in New Yorku, je v obsesivni ljubezni do razkošja in brezsramnem razkazovanju tega ostala podobna številnim rojakom. Nikoli ji ni bilo dovolj znamk visoke mode, ekskluzivnih zabav, drage hrane in pijače, druženja s pomembnimi ljudmi, vse skupaj pa je vestno dokumentirala na Instagramu.

Danes številni Rusi zaradi vojne doživljajo to, kar je – če gre verjeti seriji – po prihodu v Nemčijo doživljal Annin oče: ljudje so se ga izogibali, češ da nočejo sklepati poslov z Rusi, ki so se v tistem času množično izseljevali v Nemčijo. Anna pa je sprva še verjela v svetlo prihodnost, ki je bila po očetovih besedah družini obljubljena v razvitejši, kapitalistični državi – a se ji je ta vedno bolj izmikala. Zato se je odločila, da jo bo v samem središču kapitalizma, Ameriki, poskušala ustvariti kar sama. Po svoje ji je uspelo: postala je ikona popularne kulture. Poleg tega je za serijo dobila 320 tisoč dolarjev, a od tega nima nič, saj so denar dobili njeni upniki.

TV-nadaljevanka:
Inventing Anna (Izumljati Anno)
Avtorica: Shonda Rhimes
Kje: Netflix