Neprave velike družine

Ministrica za šolstvo Simona Kustec, nekdaj članica SMC, ki se je nedavno preimenovala v stranko Konkretno, bo na letošnjih volitvah kandidirala na listi domoljubnih, protitujskih političnih strank, združenih pod imenom Povežimo Slovenijo. Ministrica je že na začetku mandata podpirala zamisli o sankcioniranju romskih družin, katerih otroci šole ne obiskujejo redno. Potem je NSi predstavila nekakšno reformo socialne zakonodaje, ki vključuje omenjeno zamisel. Zdaj, manj kot mesec pred volitvami, se v parlamentu ti zakoni dejansko spreminjajo, in to po skrajšanem postopku.

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih zdaj še določa, da lahko (strokovno usposobljeni) socialni delavci na podlagi poznavanja socialnega položaja odločijo, da denarna pomoč začasno ne bo izplačana v denarju, ampak v naravi – na primer v obliki neposrednega plačila položnic za stanovanjske stroške ali za nakupe hrane, oblačil in podobno. Socialni delavci lahko tako odločijo, če ugotovijo, da se denarna socialna pomoč ne porablja za preživljanje družinskih članov, ampak za druge namene. Čeprav je zakon seveda narodnostno nevtralen, gre za posebno določbo, namenjeno predvsem romski narodnosti manjšini.

NSi v zakonu, ki ga je že potrdil matični parlamentarni odbor, predlaga dodatno zaostritev te ureditve. Po novem bi se denarna socialna pomoč samodejno začela izplačevati v naravi takoj, ko bi inšpektorat za šolstvo center za socialno delo obvestil, da otrok ne obiskuje pouka.

Samodejno izplačevanje v naravi naj bi bilo mogoče tudi, če imajo starši dolg, neplačane položnice, ki so jih prejeli od šole ali javnih gospodarskih družb, če niso plačali vode, elektrike, odvoza smeti in podobno.

V praksi to pomeni, da bodo romskim družinam odvzeli otroški dodatek, če otroci ne bodo redno hodili v šolo ali pa če družina ne bo redno plačevala položnic. Otroški dodatek, ki se bo po novem lahko »izplačeval« tudi v obliki (ne) potrebnih materialnih sredstev, je pravica otroka, ne glede na to, ali ta hodi v šolo redno ali ne.

Za najrevnejše romske družine predvsem iz jugovzhodne Slovenije, iz katerih večinoma prihajajo otroci, ki šole ne obiskujejo najbolj redno, to ni nič novega. Že zdaj jim šolska inšpekcija za ta prekršek izreka po 500 evrov denarne kazni, ki je od ljudi brez prihodkov niti ni mogoče izterjati, kljub temu pa se kazni zapišejo kot dolgovi, to pa soustvarja začarani krog revščine.

Ponovno gre torej za poskus kaznovanja drugačnih, tistih, ki so za NSi in druge (domoljubne) stranke moteči. Predlog zakona je v prvotni obliki takole opisoval razloge za zakonske spremembe – »nepripravljenost/nezmožnost odreči se nekaterim navadam oziroma razvadam«, »slabo znanje/zmožnost upravljanja in razporejanja razpoložljivih virov« in tudi »odpor do institucij oziroma formalnih služb«.

Morda pa gre posredno celo za ukrep, ki je usmerjen v omejevanje rasti romske manjšine. Ta ima pozitiven naravni prirastek in v njej je tudi nekaj tako imenovanih velikih družin, ki jim domoljubne stranke namenjajo posebno pozornost. A očitno le, če so velike družine prave barve.