Atlas ptic

za

Poslednji dnevi kapitalizma.

Olmo Omerzu, slovenski gastarbajter, avtor finih filmov (Zimske muhe, Družinski film, Mlada noč), si v Atlasu ptic vzame uro in pol za uničenje kapitalizma. Ivo (Miroslav Donutil), ostareli lastnik češke tovarne, nenadoma kolapsne. Srce. Odpeljejo ga na kliniko in ga priklopijo na aparate. Videti je tako groteskno, kot bi se kdo iz njega norčeval. Kapitalizem smeši, ponižuje, ubija in uničuje tudi tiste, ki vanj najbolj verjamejo, ki ga najbolj slavijo in ki z njim najbolj profitirajo. In medtem ko se Ivo, kapitalist, ki ga je kapitalizem povsem izžel, bori za življenje, njegova sinova zarotniško oznanjata: Delati se je treba, kot da je živ! Kot da je vse v redu! Preprečiti je treba paniko. Kapital je plašna žival. Toda potem se izkaže, da je podjetje itak v rdečih številkah. Denar je izginil. Milijoni. Nekdo je izdajal lažne fakture. A kdo? Sinova? Računovodkinja? To je tako šokantno, da Ivo – kruti, ošabni, tiranski skopuh, neoliberalni Scrooge – vstane od mrtvih. Vedeti hoče, kdo ga je okradel. A mu računovodkinja (Alena Mihulová), osumljenka št. 1 (in osamljenka št. 1), očita, da je on kradel njej – da jo je le izkoriščal, izžemal.

Prepričana je, da si zasluži srečo. Ivo pa je prepričan, da je srečo izumil. »Z mojim denarjem ste bili srečni!« Ptice pa to gledajo in komentirajo – kot zbor v starogrških tragedijah. Recimo: »Moč bogatih temelji na solzah revnih.« Noben čivk ne šteje več kot 280 znakov. Vse te ptice so po malem videti tudi kot potomke tistih ptic, ki se v Aristofanovih Ptičih, prvič uprizorjenih leta 414 pred našim štetjem, uprejo bogovom – zakaj bi še naprej norele, garale in jim stregle, če pa lahko skupaj z ljudmi ustanovimo svojo utopijo, svoje rajsko zračno mesto? Povrnejo si prvotne pravice, dobijo krila, bogove pa izstradajo – izkoriščevalske kanale preprosto pretrgajo. Omerzujev Atlas ptic pokaže, kako so te fantazije danes razpršene, atomizirane. Poneverba tu, spletna prevara tam. To je vse. Kapitalizem pa odpoveduje. In uničuje. Zlorablja. Izžema.

Atlas ptic prihaja v paketu s Poslednjimi dnevi patriarhata, Omerzujevim kvikijem, ki na perverzno nedolžen način poroči dolgotrajno oskrbo in #MeToo, odvrti pa se v bolnišnici, kjer umira starejši moški (František Nemec), sicer doktor, ki mu vnuk pripelje pokazat Nino (Eliska Krenková), svoje novo dekle, a umirajoči vse šokira, ko si zaželi, da bi mu Nina pokazala prsi. Še na smrtni postelji harasira in molestira. Kar pa ne pomeni, da patriarhat umira: vsi, ki so tam, o Nini govorijo tako, kot da je ni. To ni le prizor iz družinskega življenja, ampak družinski pornič. (Kinodvor & VOD)