The Bombardment

zadržan +

Imperij sonca.

Lenin je menda rekel: včasih se leta in leta nič ne zgodi, potem se pa nenadoma v enem tednu zgodi več kot prej v nekaj letih. Nunam v danskem Bombardiranju (Skyggen i mit øje), ki ga je po resnični tragediji posnel Ole Bornedal, avtor kultnega šokerja Nočni čuvaj, se zdi, da živijo v takšnem času, ko se zgodovina silovito, krčevito, neznosno zgosti. Danska je leta 1945 še vedno pod nemško okupacijo, vojna se že povsem očitno bliža koncu, zavezniki so se že izkrcali v Normandiji, Danci se prepuščajo novi normalnosti, danski gverilci se še vedno upirajo, gestapovci še vedno terorizirajo odporniško gibanje, domobranci jim še vedno vneto asistirajo, Britanci pa medtem načrtujejo letalski bombni napad na kopenhagenski štab gestapa. Problem je le v tem, da so gestapovci talce prelevili v živi ščit.

Naj Britanci načrt odpovejo – ali pa naj tik pred koncem vojne tvegajo nepotrebno katastrofo, pokol civilistov? Zdaj, ko vidimo, kaj se dogaja v Ukrajini, lažje razumemo cinizem, nihilizem in oportunizem, ki intonirajo ne le naracijo o vojni, temveč tudi vse vojaške odločitve, kakor tudi lažje razumemo logiko ustrahovanja in terorja, navsezadnje, če hočeš zlomiti nasprotnika, mu moraš dati občutek, da si hujši, strašnejši in grozovitejši od njega. Za Boga teče čas drugače, ugotovijo nune. In neba se je treba bati. Nemara še najbolj. (Netflix)