Vlada ve, da bodo tožbe proti Jenullu padle

Na državnem odvetništvu so zavrnili našo prošnjo, s katero smo se na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja obrnili nanje za posredovanje mnenj in stališč, ki so jih pred meseci poslali vladi oziroma ministrstvu za notranje zadeve glede sprožitve tožb zoper Jašo Jenulla, rednega udeleženca petkovih protestov. Po zanesljivih informacijah je namreč državno odvetništvo vladi oziroma ministrstvu jasno sporočilo, da nasprotuje sprožitvi tožb zoper Jenulla, saj zanje ni podlag v predpisih in so neutemeljene. A vlada ni poslušala.

Po zakonu o državnem odvetništvu mora državno odvetništvo ščititi premoženjske ter druge pravice in interese države ter s tem krepiti delovanje pravne države. Vendar pa je glede sprožitve postopkov na sodiščih in pred upravnimi organi dolžno upoštevati navodilo vlade, tudi če se z njim ne strinja. Predpostavka je sicer, da državni organi ne sprožajo postopkov, ki po strokovni presoji državnega odvetništva nikakor niso utemeljeni. Sprožitev takih postopkov namreč pomeni nasprotje krepitvi delovanja pravne države in ima neke druge motive. Država z njimi pogosto zastrašuje.

Eden takih je postopek zoper Jašo Jenulla – da mu je državno odvetništvo nasprotovalo, so opozorili že na Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer zastopajo Jenulla. Vlada ga namreč obravnava kot organizatorja protestov in od njega trenutno prek treh postopkov terja 2255,42 evrov za varovanje shoda 2. 10. 2020, 3778,12 evrov za shod 4. 9. 2020 in kar 34.340,56 evrov za stroške policijskega varovanja shoda 19. 6. 2020, ko je prek dvajset protestnikov in protestnic na zagrajenem Trgu republike mirno bralo ustavo.

Državno odvetništvo je zavrnilo zahtevo za razkritje komunikacije z vlado oziroma pristojnim notranjim ministrstvom pred sprožitvijo postopkov. Odgovorili so, da se zahteva sicer vsebinsko nanaša na tri spise državnega odvetništva, v katerih je Jaša Jenull evidentiran kot nasprotna stranka. To verjetno pomeni, da so stališča za zdaj del delovnega gradiva oziroma pripravljalne komunikacije in ne del formalnih spisov.

Po naših podatkih je v tej komunikaciji državno odvetništvo vladi podrobno utemeljilo, zakaj se ne strinja z vložitvijo neutemeljenih tožb – omenjajo »visoko pravno spornost«, tožbe na »izredno trhlih nogah« in »obsojenost na propad«. Državno odvetništvo je vlado opozorilo, da v primeru neprijavljenih shodov policija po zakonu o javnih zbiranjih zgolj spremlja potek shoda, ne izvaja pa varovanja, saj ni varnostna služba. Če na takem shodu pride do neposrednega ogrožanja zdravja ali življenj, ga mora policija razpustiti, kadar udeleženci kljub razpustitvi ne odidejo, pa jih mora razgnati. Policija torej Jenullu kot domnevnemu organizatorju neprijavljenega shoda ne more naprtiti stroškov varovanja, tudi če je sama izvajala varnostno ali redarsko službo, ker je v zakonu predpisano le sodelovanje policije v obliki spremljanja poteka shoda. Odvetništvo je tudi opozorilo, da bo država oziroma policija težko izkazala – zlasti če je bil shod od začetka do konca povsem miren –, da je bilo nujno potrebno ravno tolikšno število policistov, avtomobilov, konj in opreme, kolikor jih želi zaračunati Jenullu. Pri zahtevku za plačilo 34 tisoč evrov, ki se nanaša na mirno branje ustave, so Jenullu naprtili stroške za 274 policistov, 35 kombijev, tri intervencijska vozila, pet osebnih policijskih vozil, po šest motornih koles in terenskih vozil, po štiri službene pse in konje ter 230 varovalnih ograj, ki so na trgu sicer stale pred protestom. Državno odvetništvo je opozorilo, da je potrebna natančna utemeljitev vsakega stroška – zakaj je bil zakonit, nujen in zlasti sorazmeren ob upoštevanju, da ima Jenull, na katerega želi država prevaliti vse stroške policije, kot vsi ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Ravno pri utemeljitvah stroškov je vladna zahteva najbolj šibka, saj jih policija enostavno ne more ustrezno utemeljiti – ne ur policistov ne tega, zakaj je denimo eden od policijskih kombijev prevozil več kot 140 kilometrov. Kakršnekoli finančne posledice razen glob za prekrške bi bile tako prekomerno in protiustavno poseganje države v omenjene ustavne pravice, je opozorilo odvetništvo. Poleg tega so vladi povedali, da ni zadostnih dokazov, da tožbe zoper Jenulla ne pomenijo arbitrarnega posega oblasti, katerega namen je zgolj zastraševanje in odvračanje posameznikov od izražanja mnenj na javnih shodih, kar pa pomeni kršitev 11. člena evropske konvencije za človekove pravice. A vlada Janeza Janše se je odločila za tožbo.