Kajuhovo leto

Pred koncem lanskega leta smo objavili pismo kulturnega delavca in tedanjega direktorja Knjižnice Velenje Vlada Vrbiča, ki je hotel opozoriti na nenavaden odpor ministrstva za kulturo, da bi leto 2022 razglasilo za Kajuhovo leto. Decembra letos namreč praznujemo stoto obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, pesnika in partizana, ki je pod streli nemških vojakov padel pri 21 letih in bil razglašen za narodnega heroja. Namesto tega se je vlada odločila letošnje leto posvetiti arhitektu Jožetu Plečniku in piranskemu skladatelju in violinistu Giuseppeju Tartiniju. Mineva 150 let od Plečnikovega rojstva in 330 let od Tartinijevega.

Občina Šoštanj se je kljub temu leta 2020 odločila, da bo letošnje leto posvetilu rojaku Kajuhu, zato je že takrat na ministrstvo za kulturo poslala pobudo, da se leto 2022 razglasi za Kajuhovo leto. V njej so predstavniki občine med drugim zapisali, da gre za pesnika, »ki je preko socialne poezije prerasel v najimenitnejšega predstavnika slovenske partizanske lirike in pesmi upora« in »da ne gre zgolj za slovenski, ampak evropski zgled pesnika v široki zavezniški zmagovalni fronti, ki se je uprla fašizmu«, kot v pismu navaja Vrbič.

Vendar je minister Vasko Simoniti, čigar oče je pisal glasbo za Kajuhove pesmi, predstavnikom občine sporočil, da jih ministrstvo v njihovih prizadevanjih ne bo podprlo – domnevno zato, ker »država noče inflacije razglašenih let kulturnih ustvarjalcev«, kot je zapisal Vrbič. Šoštanjska občina se je kljub temu odločila zaznamovati ta pomembni jubilej z več kulturnimi prireditvami pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja – četudi ji vlada pri tem ni izkazala posebne naklonjenosti.

Vrbič meni, da nerazglasitev Kajuhovega leta pomeni »absolutno nesposobnost trenutne oblasti, da na kulturno ustvarjanje ne bi gledala skozi prizmo ideologije in revanšizma do vsega, kar vsaj malo diši po rdeči barvi«, hkrati pa »panični strah pred tem, da bi ob vrenju med ljudstvom v volilnem letu 2022 prišlo do ’kajuhizacije’ podalpske deželice«.

Da ministrstvo namerava vztrajati pri odločitvi, je pred kratkim pokazalo tudi z zavrnitvijo sofinanciranja projekta Kajuhovo leto, ki ga je na razpis za medije prijavilo borčevsko glasilo Svobodna beseda. Po mnenju strokovne komisije ministrstva ta ne dosega »visoke kakovosti in komunikativnosti, še v manjši meri pa aktualnosti in izvirnosti« in je »nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov«. Ministrstvo je hkrati sofinanciranje odreklo tudi mesečniku Svobodna beseda, ki izhaja v nakladi 15 tisoč izvodov in je edino glasilo, ki javnosti predstavlja zgodovinsko tematiko partizanstva in narodnoosvobodilnega boja.

»Žal je Kajuh za kulturno ministrstvo preveč nekulturen, da bi mu vsaj ob 100. obletnici rojstva dalo priznanje ali ga vsaj kje omenilo, če že ne premore tolikšne politične kulture, da bi se ga spomnilo na primeren, kulturen način,« je o tem v javnem pismu zapisal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman in dodal, da bo Svobodna beseda »preživela tudi takšne nekulturne udarce kulturnega ministra«.