Sodnik Svetlič in avra narave

Ustavni sodniki so s sedmimi glasovi proti enemu odločili, da odlok občine Pivka, s katerim je ta razglasila krajinski park Pivška presihajoča jezera in v njem uvedla prepoved gradnje novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev, ni v neskladju z ustavo.

Ustavno presojo občinskega odloka je leta 2016 sprožila vlada, saj je odlok posegel v projekt gradnje plinovoda M8 Kalce–Jelšane. Izbrana trasa plinovoda bi v občini Pivka v celoti tekla skozi krajinski park. Vlada je trdila, da je državni prostorski načrt za plinovod začel nastajati, še preden je Občina Pivka sprejela odlok o krajinskem parku. Občina pa je opozarjala, da je skoraj vse območje, na katerem je predvidena trasa plinovoda, del zavarovanih območij Natura 2000. Gre namreč za občutljivo kraško območje s presihajočimi jezeri, prepustnim površjem in prepletom tekočih voda v podzemlju, na katerem bi lahko vsak večji poseg povzročil nepopravljivo škodo zlasti na vodnih virih in habitatnih vrstah. Vse to izhaja iz strokovnih podlag, ki jih je pripravil zavod za varstvo narave.

Pri presoji primera se je poenotilo sedem ustavnih sodnikov (od osmih, ki so glasovali) in v 26-stranski odločbi so sklenili: prepoved gradnje infrastrukture – tudi plinovoda –, za katero se je občina Pivka z odlokom odločila na svojem ozemlju, ima namen varovanja na zakonu temelječe javne koristi varstva okolja in ohranjanja narave in ni v neskladju z ustavo in zakonom.

S sedmimi kolegi se ni strinjal le dr. Rok Svetlič. V ločenem mnenju svari pred »konceptom zaščite narave«, ki utegne postati eden od ideologemov, ki »lahko vzniknejo pri razumevanju vrednot v družbi« in »so nezdružljivi z demokratično kulturo«. Svetlič nato »v izogib nesporazumu« pojasni, da varstvo narave je »nesporna vrednota, ki je drastično dvignila kvaliteto življenja prebivalstva«. A nadaljuje: »Toda zaščita narave žal ni samo dragocena vrednota. Opravlja tudi funkcijo ideologema, v kolikor služi redukciji kompleksnosti družbenih problemov ter s tem preprečuje njihovo prepoznavo in reševanje.« V nadaljevanju kolegom sodnikom očita, da so se pri odločanju premalo poglobili in da niso zadosti in ustrezno tehtali – za potrditev skladnosti odloka občine Pivka z zakonom o ohranjanju narave naj bi jim zadostoval »že goli opis neokrnjene narave, aura njene vrednote per se«. Ločeno mnenje zaključi: »Trenutna agonija glede negotovosti oskrbe z energenti lahko nemara pomaga razumeti tveganja, ki jih prinaša vdor ideologemov v pravni diskurz.«

Pri tem je treba opozoriti, da je že občinski svet občine Pivka pozval državo k premiku načrtovanega plinovoda z zavarovanega območja, torej k potrditvi različice, ki ne posega na območje krajinskega parka. Prav tako je sedmerica ustavnih sodnikov državo posebej opozorila, da lahko sproži postopek tehtanja prevlade javnih koristi, in sicer javne koristi varstva narave in javne koristi oskrbe s plinom. A v tem postopku bi morala država utemeljiti, da je potek plinovoda nujen ravno in samo na območju krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, to pa po navedbah poznavalcev ne drži.