Ministrstvo je spremenilo ustanovni akt Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije je zaradi upokojitve dolgoletne direktorice dr. Brede Činč Juhant letos ostal brez direktorja s polnimi pooblastili, kar dva poskusa razpisa za novega direktorja pa sta se lani izkazala za neuspešna, saj ministrstvo za kulturo ni bilo zadovoljno s kandidati. Naloge vršilca dolžnosti tako zdaj opravlja dr. Miha Jeršek. Poleg tega je članom sveta zavoda, ki jih imenuje vlada, sredi februarja potekel štiriletni mandat, zato je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec imenovalo nove člane sveta. Tako je tik pred volitvami, zgolj teden prej, poskrbelo, da je bila sprejeta sprememba ustanovnega akta zavoda v točki, s katero je urejeno imenovanje direktorja muzeja. Ponavlja se zgodba, ki smo jo v mandatu vlade v odhajanju spremljali v Moderni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije.

Pri prvi se je kulturni minister Vasko Simoniti odločil potihoma spremeniti ustanovni akt galerije tako, da se je na položaj direktorja lahko zavihtel komparativist dr. Aleš Vaupotič. Prej je bil na ta položaj lahko imenovan zgolj nekdo z najmanj petimi leti delovnih izkušenj s področja dela zavoda, po novem pa je zadostovalo, da je imel kandidat »najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih« in da je poznal področje dela zavoda.

Podobno je bilo tudi z imenovanjem dr. Pavla Carja na vrh Narodnega muzeja Slovenije. Prej je bilo obvezno, da ima direktor univerzitetno izobrazbo ene od strok, zastopanih v dejavnostih muzeja, denimo diplomo iz zgodovine ali arheologije, po spremembi ustanovnega akta je lahko kandidat opravil tudi samo magisterij oziroma doktorat iz ene od teh strok, četudi je diplomiral na drugem področju. Dr. Car je recimo diplomirani inženir računalništva, ki je končal študij menedžmenta – vendar je zgolj mesec pred objavo razpisa doktoriral iz zgodovine na temo vojaških odlikovanj.

Po spremembi ustanovnega akta Prirodoslovnega muzeja Slovenije je po novem za naskok na direktorski položaj prav tako potrebna višješolska izobrazba – vendar pa ni treba, da je ta povezana z dejavnostmi muzeja ali da se kandidat dejansko spozna na delo muzeja.

Sedanji v. d. direktorja dr. Jeršek meni, da sprememba akta prinaša degradacijo muzeja, ki je že tako močno zapostavljen in že leta opozarja na hudo prostorsko stisko. »Več kot 30 let je v načrtu nov muzej v Biološkem središču pri Biotehnični fakulteti. Enkrat je že bil denar, ki je bil namenjen za to, pa je šel za osvetljevanje slovenskih cerkva in za dodatna parkirišča. Nikoli nič dobrega torej ... So pa bili izpeljani projekti, ki sploh niso bili v nacionalnem programu za kulturo.«

Kdo bi bil lahko favorit ministrstva, še ni znano. Tudi z novim razpisom in spremembo ustanovnega akta naj bi bili zaposleni v muzeju seznanjeni šele z objavo v uradnem listu.Vse to je dr. Jerška spodbudilo, da na tretjem razpisu vendarle kandidira tudi sam, »če ne drugega zato, da bo na njem kandidiral najmanj en naravoslovec«.