Ustavno sodišče: »Vladni odloki o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT so neustavni«

Ustavno sodišče je poudarilo, da mora biti v zakonu določeno, kateri podatki se smejo obdelovati in za kak namen

Urad informacijskega pooblaščenca je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti vladnih odlokov v zvezi z načinom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Ugotovilo je, da sta odloka "o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19" in "o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19" neskladna z 2. odstavkom 38. člena ustave.

Vlada je namreč določila obdelavo osebnih podatkov, ne da bi bilo v zakonu določeno, kateri podatki se smejo obdelovati in za kakšen namen. Takšna ureditev velja tudi v epidemiji, sporoča ustavno sodišče.

V Sloveniji je obdelavo podatkov prepovedano urejati z odloki vlade, saj so odloki odločitev trenutnih predstavnikov izvršilne veje oblasti; in niso izid rezultat demokratičnega odločanja, ki se lahko vrši samo v državnem zboru, je zapisal urad informacijskega pooblaščenca.

"Vlada seveda mora varovati pred nalezljivo bolezinijo, vendar ne na račun kršitve človekovih pravic, pri čemer je bilo več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona."

Mojca Prelesnik,
informacijska pooblaščenka

"Zahteva, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ne pomeni le golega formalističnega obstoja neke zakonske določbe, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, temveč tudi varovalko, ki onemogoča samovoljno ravnanje izvršilne veje oblasti ter da hkrati nedvoumno in dovolj jasno sporoča posameznikom, kaj država v zvezi z njimi želi oz. zahteva. In v izjemnih situacijah, kot je boj proti nalezljivi bolezni, ki se nanaša na občutljivo področje posameznikove zasebnosti, je zahteva po jasnih zakonskih določbah še večjega pomena," je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

"Vlada seveda mora varovati pred nalezljivo bolezinijo, vendar ne na račun kršitve človekovih pravic, pri čemer je bilo več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona. Če bi bilo to storjeno, bi bili vladni ukrepi z vidika omejevanja človekovih pravic in svoboščin zakoniti in s tem tudi legitimni ter sprejeti pri državljanih," je še dodala.