Kar bo, pa bo

Restavracija hotela Elegans
Predoslje 39
Tel.: 04 260 10 00
Restavracija Elegans je odprta vsak dan od 12. do 22. ure.

Ambient:
ravne linije, minimalistična oprema in lepi, mirni razgledi na posestvo Brdo; plus je tudi nevsiljiva muzika & strežba

Napitki:
vinska klet je dobro založena, izbira vin iz vseh slovenskih pokrajin, raznolikih slogov in cenovnih razredov; pribitki so zelo zmerni

Vegetacija:
ponudba že tako ali tako ni ravno bogata, za vegetarijance se konča pri eni hladni predjedi, juhi in pašti

Dostopnost:
veliko parkirišče, brez ovir za gibalno ovirane

Fino:
vinska ponudba

Ne tako fino:
precej skromna izbira jedi
file brancina
pasijonkina torta

Burrata je stala 9, dimljena postrv, rižota in žlikrofi 12, brancin in goveji file 25, pasijonkina torta 4,5, mousse čokolade ruby pa 5,5 evra.

»No, me prav zanima, ali so protokolarni krožniki v kaj boljšem stanju kot RTV!« je zanimanje za gastronomsko zapuščino odhajajoče vlade med vožnjo proti osrednjemu protokolarnemu objektu na Brdu pri Kranju na glas izražal ćato tokratnega Konzumovega ogleduštva. Tam postavljenemu kvadrastemu hotelu so nadeli kaj sugestibilno ime in res se je po sprehodu skozi komforten lobi očesu ponudil veliko prijetnejši prizor, kot je pogled na papirje premetavajočega Pirkoviča: urejena, kratko pristrižena trata se je prelivala v sveže ozelenjen gozdiček, ta pa v modro nebo, ki je bilo za časa našega obiska že brez rumenega sonca. Nekaj težav je bilo tudi z vinskimi hladilniki, ki so bili dobršen del noči in dneva brez elektrike, zato smo v v vseh pogledih vzorni vinski karti natančneje preučevali odsek z rdečimi vini in se naposled (pravilno!) odločili za res krasen primerek Šukljetove modre frankinje.

S hrano je pa tako: jedilni list jim menda koncipira in sestavlja zemonski mišelinko Kavčič, a glede na to, da je zapisanih vsega skupaj komaj za dober ducat prav po ničemer izstopajočih jedi, se zdi, da je tole oddelal precej rutinersko, ko v paket dodaš še šihtno izvedbo in lokaciji primerno navite cene, pa začne zunanji šmek hitro bledeti.

To, da nekdo na Gorenjskem dela burrato, je zagotovo fino, ne vem samo, zakaj je to reč potem treba razplozati in iz nje z nekaj fleki spirirane paprike in buče narediti kup nesreče? Podobno otožno je bil videti par natrganih kosov toplo dimljene postrvi, na katero so nabrizgali kup z dimom odišavljene sladke smetane, dodali še žličko postrvjih iker in dve rezini okisane redkvice in to gladko zaračunali 12 evrov.

Pa to niti še ni bil največji cenovni eksces: za 25 evrov smo v poširanem filejčku (ne maram gastropomanjševalnic, ampak ta je uporabljena z razlogom) brancina, ki je bil po zdraviliško opremljen s pirejem topinamburja in kupčkom sesekljanega koromača in korenja, našli kar štiri ribje koščice. Krožnik z govejim filejem, v okrogel model zdizajnirano belo polento, opečeno zelenjavo in (še enim ali istim?) pirejem iz buče je tako bil – čeprav na videz precej daleč od imena hotela – skupaj z okusno, kremasto, na zob kuhano rižoto z uravnoteženimi okusi jurčkov in kraljevih rakov še najvarnejša izbira. To bi bili lahko tudi iz Idrije pripeljani žlikrofi, ki pa jih tu ne opremljajo s tradicionalno bakalco iz ovčetine, ampak z nekakšnim ne čisto do konca zmehčanim golažem iz na posestvu vzrejene divjačine.

Nekako na meeeh so jo odnesli tudi s sladicami – zanimive notranje plasti pasijonkine torte so bile zavite v preobilen zunanji mastno smetanast plašč, mousse iz trendovske čokolade ruby pa je bil tudi precej prazen in enodimenzionalen, pretencioznemu drobljencu ( ja, že spet) iz oreškov in magdalenic (wtf?!) navkljub. Elegans je plac, kjer večina gostov ne je za svoj denar, in to se tudi pozna. Anything goes.