Vizjakovi tekoči posli

Vlada v odhajanju, ki lahko od 13. maja opravlja le tekoče posle, je 20. maja izdala odločbo, s katero je vnovič dala zeleno luč za projekt Hidroelektrarne (HE) Mokrice. Gre za projekt ministra za okolje Andreja Vizjaka. Ta je bil pred prevzemom ministrske funkcije marca 2020 zaposlen v brežiškem podjetju HESS – Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer je bil odgovoren za pridobitev dokumentacije, zlasti gradbenega dovoljenja za to hidroelektrarno, zadnji dve leti pa je skušal projekt na različne načine pospešiti z ministrskega položaja.

Vladna odločba, izdana 20. maja letos, torej teden po prvem zasedanju novega parlamenta, je zadnji poskus ministra Vizjaka, da se gradnja tega naravovarstveno spornega projekta na območju Natura 2000 začne. Odhajajoča vlada je ponovno odločila, da javna korist energetike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Tako odločitev je prvič sprejela že decembra 2020, a je Društvo za preučevanje rib Slovenije odločbo spodbijalo in spodbilo na upravnem sodišču. To je v izdani odločbi našlo več spornih prvin in jo je razveljavilo.

Kaj vse je v novi odločbi, še ni jasno. Odvetnik omenjenega društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, je še ni videl, vlada društvu, čeprav je to stranka v postopku, dokumentacije še ni poslala. Odvetnik je prepričan, da je odločba sporna že s tega vidika, da jo je vlada izdala v času opravljanja tekočih poslov. Vrhovno sodišče je leta 2009 razsodilo, naj vlada v času tekočih poslov sprejema samo nujne odločitve, torej tiste, ki so nujno potrebne za delovanje države, in naj v tem času ne začenja večjih in pomembnejših dejavnosti in ne sprejema dokončnih političnih odločitev. Zelena luč za konkreten infrastrukturni energetski projekt je politična odločitev, ki ni tako neodložljiva za delovanje države, da bi jo morala sprejeti vlada v odhajanju.

Ena ključnih utemeljitev, da države EU sploh lahko izpeljejo naravovarstveno sporne projekte prek postopka prevlade javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave, je, da ni drugih možnosti. V konkretnem primeru pa bo država Slovenija težko dokazala, da elektrike, ki bi jo proizvajala konkretna hidroelektrarna (gre za odstotek letne porabe elektrike v Sloveniji), ni mogoče proizvesti drugače, manj škodljivo za naravo.

V ozadju projekta gradnje HE Mokrice so veliki finančni interesi. Čeprav projekt stoji, sta investitorja, podjetji HESS in Infra, gradbincem in drugim izvajalcem, kot so izdelovalci turbin, v zadnjih dveh letih že razdelila posle, povezane s projektom, vredne več kot sto milijonov evrov. Minister Vizjak je javno zagotavljal, da bo gradbeno dovoljenje izdano in da bo projekt izpeljan, s čimer je izvajal (nesankcionirani) pritisk na strokovne službe. Eden od gradbenih poslov, vreden 25,5 milijona evrov brez DDV, je denimo že dobil konzorcij, v katerem je gradbeno podjetje iz skupine Kolektor. Kolektor, ki je lastnik časopisne hiše Delo, zdaj za izvedbo projekta HE Mokrice lobira tudi prek dnevnika Delo; v zadnji Sobotni prilogi je bil objavljen intervju s predsednikom uprave družbe HESS brez vsakršnega razkritja ozadja Kolektorjevih poslovnih interesov.