Dušebrižništvo

Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca.

Številni mediji so njeno zaposlitev primerjali s primerom Katje Palčnik, partnerke mladega upa SDS Žana Mahniča, ki je aprila 2020 prav tako na zaupanje funkcionarja (premiera Janše) dobila službo tajnice Petra Štuhla, tedanjega vodje Janševega kabineta. Vendarle pa je med obema »aferama« nekaj pomembnih razlik. Na primer dejstvo, da je Katja Palčnik, danes Mahnič, dobila službo v isti instituciji kot njen kasnejši soprog (Žan Mahnič je bil v Janševem kabinetu zaposlen kot sekretar za varnost), Maja Tašner Vatovec pa pač ne. Ali pa, da je prva imela v trenutku zaposlitve zgolj srednješolsko izobrazbo, življenjepis druge pa je precej bolj bogat. »V stranki delujem od njene ustanovitve,« nam je pojasnila Tašner Vatovec, »vodila sem ustanavljanje lokalnega odbora v Kopru, bila sem kandidatka na vseh lokalnih in državnozborskih volitvah, dva mandata sem občinska svetnica v Kopru, v času našega sodelovanja z aktualnim županom pa sem bila tudi podžupanja. V stranki sem zadnjih pet let sodelovala pri delu generalnega sekretariata.«

Ni vsako imenovanje koga, ki ima v politiki sorodnika, na primer očeta ali moža, nepotizem. Nepotizem je imenovanje sorodnikov brez referenc, izkušenj in znanja na politična mesta.

Nova vodja kabineta ministra za delo je tako več kot »soproga poslanca«. Na to je v zapisu na Facebooku opozorila tudi ugledna sociologinja dr. Milica Antić Gaber – ki dobro ve, o čem govori, saj je bila sama nemalokrat deležna podobno krivičnih omejevanj na status soproge nekdanjega ministra za šolstvo Slavka Gabra. »Kolikor mi je znano, ženam politikov ni prepovedano politično delovati. Ali naj torej ženska, ki je žena politika, zgolj zaradi tega zamrzne svoje politično delovanje, ostane doma in skrbi za otroka ter izgine iz javnosti?«

Milica Antić Gaber je ob tem poudarila, da je nova vodja kabineta ministra za delo intelektualka, magistrica kulturologije in antropologije ter priznana borka za enakopravnost žensk. Obe sta sodelovali v ekipi dvajsetih uglednih avtoric, ki so pripravile nagrajeno knjigo Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta, v kateri so predstavile življenjske zgodbe 50 pomembnih Slovenk. Sicer pa je Maja Tašner Vatovec magistrirala z analizo fetišizma pri Freudu s kritičnim pretresom skozi feministično ideologijo. Vse to so znanja in načela, ki jih v omenjenem resorju, ki pokriva tudi področje družinskih politik in enakopravnosti spolov, napredna država gotovo potrebuje.

Da bi se s svojimi kadrovskimi potezami lahko vsaj nekoliko približala Janševi, bi morala Golobova koalicija izpeljati še vse kaj drugega, kakor pa sta rutinska poteza in dejansko upravičena zaposlitev nove vodje kabineta Luka Mesca. Ko je Janša leta 2020 še tretjič prišel na oblast, je tovrstne prakse naredil za novo politično realnost in poleg partnerke Žana Mahniča priskrbel vladne službe med drugim še ženi svojega evroposlanca Milana Zvera, pa sinu predsednice odbora za zdravstvo stranke SDS, hčeri nekdanjega strankinega generalnega sekretarja, sinu svojega ministra za kohezijo Zvonka Černača in še soprogi nekdanjega direktorja Nova24TV ter sinu svojega medijskega agitatorja Mira Petka.

Izključno v tem kontekstu je treba gledati na napade na zaposlitev Maje Tašner Vatovec, ki so se usuli z Janševih platform in jim je k zgražanju uspelo privabiti tudi dobršen del uveljavljenih medijev. Podobno dušebrižništvo smo videli že po koncu prve vlade Janeza Janše. Novi premier Borut Pahor je tedaj javno zatrjeval, da v njegovi vladi ne bo prostora za politično kadrovanje in menjave. Janša ga je prijel za besedo, SDS je na svojo spletno stran postavila celo števec kadrovskih menjav in prestrašeni Pahor potem res ni upal menjati nikogar. Na primer tedanjih predsednikov uprav državnih bank NLB in NKB, ki sta tako še na predvečer recesije podeljevali nezavarovane kredite izbrancem. V državni logistični družbi Intereuropa je Janšev nameščenec Andrej Lovšin ostal na čelu uprave ravno prav dolgo, da je speljal kriminalni posel 150-milijonske gradnje terminala pri Moskvi. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je izvedel nezakonito dokapitalizacijo slamnatih firm v Romuniji, direktor TEŠ Uroš Rotnik pa je vse do leta 2010 bdel nad izvajanjem in nato zakrivanjem sledi v korupcijski aferi desetletja.

In če je Pahor tako toleriral početje Janševih kadrov v sistemu, je v svoji naivnosti postavil nedosegljive etične standarde članom in članicam lastne vlade. Ki so zato kot po tekočem traku odstopali zaradi banalnosti, vlada Boruta Pahorja pa se je sesedla sama vase.