Kakšen bo zeleni prehod?

»Malo konkretnih odgovorov, precej političnega meglenja in izmikanja, a zagotovo se neka groba vizija nagiba k podnebno nevtralni družbi, kar je v naši politiki pozitivna novost, očitna pa je tudi pripravljenost na dialog, ki je bila pod prejšnjo oblastjo povsem nezamisljiva.« Tako bi lahko strnili mnenja okoljskih organizacij po pogovoru, ki so ga ta torek z novima ministroma, Bojanom Kumrom za infrastrukturo ter Urošem Brežanom za okolje in prostor, organizirali Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z okoljskimi organizacijami PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Focus.

Ministra, ki imata različne izkušnje v politiki (ekonomist Brežan je bil dolgoletni župan Tolmina, elektroinženir Bojan Kumer pa v Šarčevi vladi državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu), sta bila v pogovoru soočena s konkretnimi temami. Tako je denimo minister Brežan na vprašanje, ali se mu zdi prav, da bi cementarna-sosežigalnica Salonit v Anhovem povečevala sežig odpadkov, odgovoril z »ne«. Na vprašanje, ali se mu zdi pravično, da bi tamkajšnji prebivalci, ki so več desetletij živeli v okolju, industrijsko onesnaženem z azbestom, zdaj prenašali še izpuste iz (so)sežiga, pa je odgovoril le, da tega »ne more komentirati«.

Prav tako ministra nista želela podati jasnih stališč glede projekta hidroelektrarne Mokrice, ki ga je zelo pospeševal bivši minister Andrej Vizjak. Janševa vlada je za ta projekt tik pred odhodom izdala nov sklep o prevladi javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave, očitno pa je, da nova vlada tega sklepa ne bo umaknila. »Postopki so odprti, zato ne moremo komentirati,« sta se izognila odgovoru. Je pa Kumer ponovil zavezo iz koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da na Muri ne bodo gradili hidroelektrarn.

Nejasni so bili po oceni Aljoše Petka (PIC) tudi odgovori glede datuma zapiranja Termoelektrarne Šoštanj in rudnika Velenje. Na vprašanje, ali je izhod iz ere premoga mogoč že pred letom 2030, je Minister Kumer odgovoril, da je prejšnja vlada sprejela strategijo za opuščanje premoga, prenavljanje pa bi vzelo veliko časa, zato se je treba zdaj osredotočati na uvajanje »zelenih projektov« na tem območju. V zvezi z vprašanjem delavcev v rudarstvu po zaprtju rudnika je omenil nujnost pravičnega prehoda – kakšen bo in kje bodo nadomestne zaposlitve, pa nismo izvedeli: »Ne bo dovolj, da se tem ljudem zagotovi služba, ki bo enako ali celo bolje plačana. Zagotoviti jim bo treba tudi boljše delovne pogoje.« Boštjan Remic iz organizacije Focus vidi kot pozitivno napoved ministra Kumra, da bo šlo več denarja za solarizacijo, a zopet je bilo premalo stvarnih zavez.

Podobno tudi pri širšem vprašanju, kdo bo plačal zeleni prehod in ali bo to breme pravično porazdeljeno, rešitve še niso znane. Bodo krivci za stanje obremenjeni bolj? Bodo socialno šibki plačali manj? Ministra glede tega nista podala jasnega odgovora, prav tako ne glede nakazovanja proračunskih sredstev za mednarodno razvojno pomoč za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev podnebnih sprememb v državah globalnega juga. Izgovarjala sta se, da bo vse odvisno od stanja v proračunu, kar se je mnogim okoljevarstvenikom zdela slaba popotnica. Slovenija zdaj za ta namen daje zelo malo, 0,17 odstotka BDP, medtem ko je zahteva do 2030 vsaj 0,33 odstotka. Gre za finančna sredstva za območja globalnega juga, najbolj prizadeta s podnebno krizo, ki jo ustvarjamo razvite države, »za solidarnost in odgovornost, za prioriteto«, pravi Remic. »Zdaj ne najdemo denarja za pomoč, za ukrepe, da bi preživeli v svojih okoljih, bomo pa našli denar za drone, ograje in žice, ko bodo ljudje prisiljeni migrirati. To je prioriteta zunaj meja Slovenije, zunaj domače politične kalkulacije, češ, kaj mi kot ministru pri naslednjih volitvah koristi in kaj ne.«

Kljub nedoločenosti in izmikanjem je treba poudariti, da sta bila ministra vseeno pripravljena na pogovor z okoljevarstveniki, kar je, glede na izkušnje s prejšnjo vlado, napredek. A okoljevarstveniki od države pričakujejo veliko več. Gaji Brecelj iz Umanotere se je zdela zanimiva prošnja ministra Kumra, da okoljevarstveniki ne bi bili le kritični, pač pa bi kdaj tudi pohvalili pozitivne korake, ker so pritiski tudi z druge strani – lobistov industrij – veliki.

Kakorkoli, škoda, da pogovora ni snemala in predvajala javna RTV, saj je bilo odprtih ogromno ključnih tem o prihodnosti.