Škoda zelo borbene ženske za neborbeno funkcijo

Ali: zakaj dati ostro in pogumno pravno bojevnico na »mehko« ceremonialno funkcijo, kjer sicer lahko včasih ostro zalaja, ugrizniti pa ne more? Na diplomatskem in vojaškem delu pristojnosti predsednika republike pa velika pravniška natančnost in doslednost tako in tako ni vedno zaželena. Govorim seveda o napovedani kandidaturi odvetnice (ki je bila prej uspešna informacijska pooblaščenka, novinarka itd.) Nataše Pirc Musar za predsednico republike. Vse priznanje njenemu dosedanjemu delu – le z njeno oceno, da ji je funkcija predsednika republike na kožo napisana, bi se težko strinjal. In tudi z mottom njene kandidature, da ne bo molčala ob kršitvah človekovih pravic. Povzdigovati glas ob (žal povsod po svetu, ne le pri nas pogostih) kršitvah ustave in zakonov - in ne le povzdigovati glas! - je naloga drugih organov, ne predsednika republike. Njegova naloga je (na tem področju) predvsem predlagati na take funkcije ljudi, ki so to res sposobni in pripravljeni narediti – sam pa se do kršitev ustave javno opredeljevati le izjemoma, kadar bi le še to morda zmoglo preprečiti ustavno krizo.

S tem seveda ne mislim, da bi Marti Kos, Ljudmili Novak in drugim možnim kandidatom za to funkcijo manjkalo potrebne borbenosti in odločnosti. Mislim le, da je zelo škoda, če bi bile tovrstne nedvomne kvalitete Nataše Pirc Musar v bistvu izgubljene na funkciji, kjer se še »lajati« ne spodobi, kot bi hotel, ugrizniti pa sploh ne moreš. Sam bi to odlično in odločno pravnico najraje videl na mestu prihodnje varuhinje človekovih pravic, tudi dva mandata, če bi le zdržala – tam bi njene kvalitete tej družbi najbolj koristile, pa tudi njej osebno najbrž, kljub izredni zahtevnosti te funkcije, omogočile kar največje osebno zadovoljstvo z opravljenim delom. A tudi drugih zelo pomembnih operativnih funkcij, kjer take ljudi krvavo potrebujemo, ne manjka.

Odločitev je seveda njena. Če bo pri kandidaturi vztrajala, je vsekakor možno, da bo tudi izvoljena. Mojih prej opisanih »čudnih« pogledov na funkcijo predsednika republike namreč ogromna večina ljudi pri nas ne podpira – in tako bodo potem tudi glasovali. Za katere konkretne kandidatke ali kandidate se bodo odločili, bodo pa seveda pokazale šele volitve.