Državno odvetništvo kot le deklarativno avtonomen organ

V času Janševe vlade je notranje ministrstvo od njega zahtevalo, naj zoper protestnike vlaga tožbe

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je po sestanku z generalnim državnim odvetnikom Jurijem Groznikom izrazila zadovoljstvo nad projekti, ki jih je začel v svojem mandatu. Opozorila je, da je državno odvetništvo le deklarativno avtonomno, v praksi pa je zakonsko vezano na navodila države, to želijo v zakonodaji odpraviti.

V času vlade Janeza Janše je namreč ministrstvo za notranje zadeve od državnega odvetništva zahtevalo, naj zoper organizatorje neprijavljenih shodov proti vladi vlaga tožbe za izterjavo stroškov policijskega varovanja.

Po Groznikovih besedah je takrat z državo potekala živahna komunikacija, saj je v tej zadevi šlo za noviteto, glede katere ni sodne prakse, zato tudi odločitev sodišča ni bila predvidljiva. To je bilo "s strani državnih odvetnikov tudi jasno predstavljeno stranki, torej državi", je dejal Groznik v izjavi po srečanju v DZ.

Na ministrstvu za pravosodje po njegovih besedah že pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi državnemu odvetništvu dale dejansko avtonomijo. To je tudi predstavil Klakočar Zupančičevi, ki ga je povabila na pogovor.

Po neuradnih podatkih naj Groznik ne bi užival podpore koalicijskih strank SD in Levice, nenaklonjen naj bi mu bil tudi predsednik vlade Robert Golob.

Groznik, ki znova kandidira na funkcijo generalnega državnega odvetnika, je prestal strokovne presoje na pravosodnem ministrstvu in na neodvisni komisiji za presojo ustreznosti kandidatov. "To zaslišanje je bilo zelo temeljito. Komisija je izdala pozitivno mnenje o vsebinskih zadevah," je dejal.

Trenuten zaplet na vladi glede svojega imenovanja težko komentira. Po neuradnih podatkih naj ne bi užival podpore koalicijskih strank SD in Levice, nenaklonjen naj bi mu bil tudi predsednik vlade Robert Golob.

Klakočar Zupančičeva je na vprašanje, ali Groznik uživa njeno osebno podporo, odgovorila, da glede tega ne bi dajala izjav. "Groznik je prešel strokovno presojo. Mislim, da je treba upoštevati strokovne kompetence," je dodala.

Groznik se je za ponovno kandidaturo odločil zaradi v času epidemije covida-19 zamrznjenih projektov. Kot primer je navedel ustanovitev mednarodnega združenja državnih odvetnikov in digitalizacijo poslovnih procesov. Če bo dobil naslednji mandat, namerava "vzpostaviti večjo težo državnega odvetništva po vzoru večine evropskih držav", je sklenil.