Počasno kadrovanje

Koruptivni nadzorni sveti ostajajo, sporni veleposlaniki tudi

Borut Mekina
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2022

Predsednik nadzornega sveta SID banke Marjan Divjak

Predsednik nadzornega sveta SID banke Marjan Divjak
© Borut Krajnc

Vlada Roberta Goloba je na volitvah zmagala tudi z obljubo o hitri menjavi politično imenovanih kadrov, a po zagonu v prvih tednih ji zdaj sapa pohaja. Kadrovske analize potez vlade Janeza Janše naj bi bile opravljene šele jeseni, na številnih pomembnih položajih sporni kadri ostajajo, celo tisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj.

Ena od pomembnih Golobovih obljub je bila obljuba o reviziji veleposlaniških imenovanj. To je bilo področje, na katerem je vlada Janeza Janše v odhajanju večinoma na dopisnih sejah v svojih zadnjih tednih sprejela največ odločitev. Večine najpomembnejših položajev niso zasedli le kadri blizu SDS ali povezani z njo, ampak so si nekateri najmočnejši podporniki stranke točno določene, najbolj zaželene položaje zagotovili že vnaprej, kot da je zunanja politika njihov zasebni fevd.

Na najpomembnejši položaj, v Berlin, kjer je zunanje ministrstvo lani Franciju Butu podaljšalo mandat, odhaja recimo hčerka Ernesta Petriča, sedanja veleposlanica v Tokiu Ana Petrič Polak, ki bo tako predčasno prekinila mandat. Očitno je to nagrada za Petričevo predvolilno delovanje. Golob je pred volitvami pozval predsednika Boruta Pahorja, naj spornih imenovanj ne potrdi, češ da veleposlaniki predstavljajo aktualno oblast in da bo sicer nova vlada novoimenovane veleposlanike odpoklicala.

A se očitno ne bo zgodilo nič od tega. Z zunanjega ministrstva so na naše vprašanje odgovorili, da »postopki menjav potekajo v skladu s sklepi prejšnje vlade, razen za veleposlanika Republike Slovenije v Moskvi, kjer je bil zaradi aktualnih političnih razmer oziroma delovnih potreb trenutnemu vodji podaljšan mandat za obdobje enega leta«. Domnevno naj bi nekakšna revizija pokazala, da pravno postopkov imenovanja ni mogoče prekiniti.

Podoben primer z gospodarskega področja je SID banka (Slovenska izvozna in razvojna banka), izredno pomembna institucija, ki s posojili in drugimi finančnimi inštrumenti vpliva na kar deset odstotkov slovenskega BDP. SID banka se v krizi vodenja utaplja že leto dni. Še vedno ima nepopoln nadzorni svet, že pol leta pa ji manjka član uprave, saj eden od izbranih lani ni dobil soglasja Banke Slovenije. Januarja so v banki začeli postopek iskanja novega, tretjega kandidata, a je bil tudi tokrat neuspešen. »Na podlagi celovite presoje prispelih kandidatur je nadzorni svet presodil, da nobeden od kandidatov ne izpolnjuje pričakovanj nadzornega sveta …« odgovarjajo.

Saga SID banke se je začela pred letom in pol, ko je pod vlado Janeza Janše bivša koalicija želela v banko kadrirati svoje izbrance, vendar se ji je pri tem zalomilo. V nadzornem svetu, ki si ga delita SDS in NSi, so člane uprave iskali tako, da so nekaterim izbrancem nezakonito pomagali z internimi dokumenti banke, zaradi česar zdaj nadzornike in upravo preiskujejo kriminalisti in protikorupcijska komisija (KPK). Nadzorni svet SID banke še vedno vodita osumljeni Marjan Divjak, ki je bil pod vlado Janeza Janše direktor direktorata za zakladništvo, in Janez Tomšič iz NSi.

Člane nadzornega sveta SID banke sicer imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. Ministrstvo za finance smo vprašali, kdaj bo predlagalo nove nadzornike. Do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti