Dva leva / Vlado Miheljak: Tour d’Honneur
(Kdo bo tekel častni krog in kdo bo odlični tretji?)

© Franco Juri
»To je dosti kompleksno vprašanje, ampak mislim, da gotovo ne bi sprejela podpore Levice, zato ker se mi vseeno njihove vrednote zdijo dovolj odmaknjene od mojih. In jaz absolutno mislim, da bi bila preveč liberalen kandidat za Levico, če smo čisto iskreni. Desno me pa itak ne nese.«
»To je bil neki čisto neformalen pogovor, morda malce iztrgan iz konteksta. Sama sem zagotovo privrženka tega, da bom vesela, če me bo podprla katera koli stranka z leve sredine in leve provenience. Stranka Levica je zame korektna stranka. So pa seveda določena stališča, s katerimi se ne morem strinjati, verjetno okoli vprašanj v povezavi z Natom. Socialne pravice, ki pa jih ta stranka zagovarja, so pa zagotovo tudi pravice, ki jih jaz lahko in tudi jih goreče zagovarjam. Skratka, nobeni podpori stranke se seveda ne bom odrekla.«
»... Prvi je obraz sveta, ki se je oblikoval v času hladne vojne, medtem ko želi drugo pismo predstavljati obraz prihodnosti, v katerem ljudje različnih nazorov jasno prepoznajo nujo, da je treba pomagati žrtvi, in to z vsemi sredstvi, tudi z orožjem, ker je tako prav in je tudi legitimno.«
Hja. Če bi parafrazirali oziroma naredili lokalno prirejeni transkript Marxovih uvodnih besed v Komunistični manifest, bi lahko rekli nekako takole: »Strah hodi po Sloveniji – strah pred Levico. Vse politične, strankarske, tudi medijske sile so se združile v boju proti temu strahu. ... Iz tega izhaja, da vse slovenske politične, strankarske, medijske sile priznavajo Levico kot silo.« Tako nekako. A te uvodne besede nikakor niso moja apologija Levice, ki gre, če govorimo o posameznih osebkih in posameznem ravnanju, tudi meni kdaj pa kdaj krepko na živce. In to vselej tudi napišem. Pripisovanje politične in celo akcijske radikalnosti Meščevi Levici in sataniziranje te je iracionalno. A hkrati priročno. Kritika Levice se očitno uporablja kot alibi za druge kritične pomisleke. Žal se je tu čisto po nepotrebnem iz enakih razlogov zapletla predsedniška kandidatka Pirc Musarjeva. Treba pa jo je pohvaliti, da je spoznala napako in jo kmalu popravila.
