Janševa vlada je določila merila za gradnjo sežigalnic, ki nimajo ekoloških temeljev

Ključni razlog za navdušenje mestnih oblasti nad gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani je bila uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki je nastala pod bivšim ministrom za okolje Andrejem Vizjakom oziroma njegovim piscem zakonodaje Senkom Pličaničem.

Prejšnja vlada je uredbo sprejela po volitvah, tik pred odhodom – zgovoren je podatek, da je uredba začela veljati 28. maja letos. Uredba, s katero nova vlada očitno nima nobenih težav, je pisana na kožo ljubljanski Energetiki. Predvideva podelitev štirih 30-letnih koncesij za sežig skupaj 180 tisoč ton odpadkov, kot ključno merilo za izbor lokacije pa se poudarja »bližina potrebne infrastrukture za odjem toplote in elektrike«. K predlogu uredbe so vrsto pripomb podali ravno zdravniki, člani posebne Delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije, a jih je Vizjak – tako kot zdaj Janković – večinoma ignoriral. Ena ključnih pripomb zdravnikov je bila, da merila za izbor koncesionarja za sežig odpadkov ne temeljijo na sprejemljivosti lokacije. »Umeščanje sežigalnic v prostor mora biti predmet široke strokovne in družbene razprave. Izbira lokacije je ključna za preprečevanje nepotrebnih zdravstvenih tveganj,« so opozarjali ministra Vizjaka in predlagali konkretno spremembo kriterijev.

Predlagali so, da bi se koncesije za sežig dodeljevale na podlagi štirih meril: prvič, meteorološke ocene primernosti lokacije (vključuje prevetrenost, prisotnost toplotne inverzije); drugič, ocene obstoječega stanja kakovosti zraka, zemljin in vode, kot merili pa bi se upoštevali še poseljenost ter prisotnost vodnih virov in kmetijskih zemljišč. Meteorološko oceno bi po predlogu zdravnikov izvedli vsaj trije izbrani strokovnjaki meteorološke stroke z znanstvenimi referencami, enako bi bili neodvisni strokovnjaki izbrani tudi za oceno kakovosti zraka, tal in vode. A predlog je bil zavrnjen. Tako bo izvajalca, ki bo pripravil poročilo o vplivih sežigalnice na okolje in bo del formalnega pridobivanja dovoljenj za sežigalnico, izbral in plačal investitor, pri Ljubljani torej občina oziroma Energetika Ljubljana. Okoljevarstveniki že dalj časa opozarjajo, da gre pri tem za konflikt interesov.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>