Menedžerji brez dveh dodatnih minimalnih plač

»Ljudje z najnižjimi dohodki - tisti z minimalci in malo nad njimi - bodo leta 2023 plačali manj davka, kot če se ne bi nič spremenilo,« je na predstavitvi popravkov zakona o dohodnini povedal minister za finance Klemen Boštjančič in napovedal njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2023. Po projekcijah bi delavec z minimalno plačo prihodnje leto prejel neto 316 evrov več kot letos in 157 evrov neto več, kot bi prejel, če bi še veljal obstoječi dohodninski zakon, ki ga je mesec dni pred letošnjimi volitvami sprejela Janševa koalicija. Bodo pa precej manj kot bi ob veljavnem Janševem zakonu prejeli najbolje plačani iz najvišjega, petega dohodninskega razreda. Nekdo z mesečno plačo v višini šestih povprečnih plač, torej s plačo skoraj 12 tisoč evrov bruto, bi ob uveljavitvi predlaganih sprememb prejel prihodnje leto 1340 evrov neto manj kot letos in 1790 evrov neto manj, kot bi prihodnje leto prejel ob zdaj veljavnem zakonu.

Gre za prvi predlog sprememb davkov, ki ga je ta teden, to je dva meseca po nastopu nove vlade, predstavilo finančno ministrstvo. Koalicijski partnerji naj k predlogu, ki je zdaj do 19. avgusta v javni obravnavi, ne bi imeli pripomb; je pa koalicijsko usklajevanje trajalo celo manj kot ponedeljkov brifing z novinarji, je opozoril finančni minister Klemen Boštjančič iz kvote Gibanja Svobode in nakazal bodisi enotnost bodisi da prave težave šele prihajajo. Ministrstvo že napoveduje »celovitejše posege« v davčno ureditev z letom 2024, aktualni predlog pa prinaša »nujen« intervencijski poseg v stanje, ki ga je v javnih financah povzročil marca letos sprejet dohodninski zakon Janševe koalicije.

Ta zakon, sprejet pred aprilskimi volitvami in reklamiran s krilatico »višje plače za vse«, je v naslednjih treh letih namreč predvideval visok, vendar v celoti nenadomeščen izpad prilivov iz dohodnine, ki so ob državnem proračunu pomemben vir tudi za občine. Ob povečevanju vseh gospodarskih negotovosti je napovedani poseg v stanje po ministru Boštjančiču nujen: »Neresno bi bilo, če se tega ne bi lotili zdaj.«

Že v prvem polnem letu uveljavitve marca sprejetega dohodninskega zakona Janševe koalicije naj bi bilo po ocenah 247 milijonov evrov manj prilivov iz dohodnine, ob polni uveljavitvi zakona leta 2025 pa bi izpad dosegel kar 846 milijonov evrov. Bivši finančni minister Andrej Šircelj (SDS) je pavšalno napovedoval, da bodo izpad krili višji davčni prilivi zaradi visoke gospodarske rasti in rekordnega trošenja, ki naj bi se pač nadaljevalo. Pa se seveda ne.

Kako negospodarno je bilo vztrajanje takrat vladne SDS in partnerske NSi pri predvolilni dohodninski reformi, kaže izračun, ki ga je fiskalni svet kot neodvisni nadzornik javnih financ objavil že julija lani, torej davno pred ukrajinsko vojno. Izračunal je, da bi bila v obdobju 2022–2024 zgolj za nadomestitev finančnega izpada zaradi predlaganih dohodninskih sprememb potrebna za eno do 1,5 odstotne točke višja rast gospodarske aktivnosti od te, ki jo je takrat napovedoval vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pri tem je fiskalni svet opozoril, da je že napovedana Umarjeva rast optimistična (v povprečju 3,6-odstotka letno) in bistveno nad dolgoletnim povprečjem (v obdobju 1991–2020 je bila povprečna gospodarska rast dveodstotna).

Ob teh izračunih je tudi verjetno jasno, zakaj je Janševa vlada tik pred aprilskimi volitvami skrivala Umarjevo novo gospodarsko napoved in dovolila objavo šele v tednu po volitvah – Umar je namreč za leti 2023 in 2024 znižal napovedani rasti na tri in 2,8-odstotka. A napovedi se še slabšajo. Evropska komisija v zadnji, julija izdani napovedi Sloveniji v letu 2023 napoveduje le enoodstotno rast, Banka Slovenije pa je junija ob osnovnem scenariju, ki predvideva v naslednjih dveh letih 2,4- in 2,5-odstotno rast, predstavila »oster scenarij«, ki prihodnje leto predvideva celo krčenje gospodarstva za 0,4 odstotka.

Reforma je pod všečno krilatico »višje plače za vse« v absolutnih zneskih največ prinesla že tako najbolje plačanim in povzročila visok izpad v javnih financah. Spomnimo: po veljavnem dohodninskem zakonu SDS-NSi »višje plače za vse« bi leta 2023 nekdo z minimalno plačo na mesec prejemal 26,66 evra neto več kot leta 2021, recimo najbolje plačani, kot je predsednik uprave državnega Darsa (11.214 evrov bruto na mesec), pa bi vsak mesec prejel 197 evra neto več. V celotnem prihodnjem letu bi slednji zaradi tedanje davčne reforme prejel skupaj dodatnih 2366 evrov neto, kar je v grobem tri dodatne neto minimalne plače, leta 2025, ko bi bila reforma SDS-NSi uveljavljena v celoti, pa bi prejel celo 3266 evrov neto več kot leta 2021.

In kaj torej pri dohodnini predlaga finančno ministrstvo za obdobje po 1. januarju 2023 in do »celovitejše davčne reforme«, ki naj bi sledila sedanjim popravkom?

Bodo pa precej manj kot bi ob veljavnem Janševem zakonu prejeli najbolje plačani iz najvišjega, petega dohodninskega razreda.

V enem delu predlagajo zgolj »vrnitev« na stanje pred posegom Janševe koalicije marca letos. Tako naj bi se davčna stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, v katerem je bilo leta 2020 4388 najbolje plačanih ali 0,3 odstotka vseh dohodninskih zavezancev, spet vrnila s 45 na 50 odstotkov. Janša-Toninova reforma »višje plače za vse« je največ prinesla tej skupini. S tem predlogom je predlagana tudi ukinitev avtomatskega usklajevanja olajšav in osnov z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bilo uvedeno marca lani, in vrnitev na sistem prej, kjer se pri usklajevanju upošteva tudi »gospodarska politika vlade«. Predlagana je tudi vrnitev 25-odstotne stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (od marca 15-odstotna). Hkrati je pri nagradah za poslovno uspešnost predlagano, da se ohrani višina neobdavčenega dela le v višini povprečne mesečne plače (in ne več v višini povprečne plače delavca v zadnjih 12 mesecih) ter da je lahko nagrada izplačana le v dveh delih, s čimer naj bi se preprečilo tudi prelivanje rednih plač v izplačila davčno ugodnejših nagrad.

Na finančnem ministrstvu predlagajo tudi več novosti, tri so vezane na dohodninske olajšave. Po sedanjem predlogu bi se z letom 2023 splošna olajšava postavila na pet tisoč evrov, veljavni zakon SDS-NSi pa predvideva njen postopni dvig do 7500 evrov leta 2025. Ob tem zgolj fragment: državnozborska služba za zakonodajo je Janševo koalicijo ob predlogu postopnega dviga splošne olajšave na 7500 evrov do leta 2025 opozorila na potencialno ustavno spornost, saj so s takim predlogom splošne olajšave znesek 7500 evrov očitno pripoznali za letni minimum, nujen za preživetje, in bi ga zato za njegovo popolno izvzetje iz obdavčitve (v obliki splošne olajšave) morali uvesti takoj, ne pa čez tri leta.

Novost je tudi predlagano znižanje davčne osnove za mlade zaposlene – mladi zaposleni do 26. leta bi imeli tisoč evrov olajšave, mladi od dopolnjenega 26. leta do dopolnjenega 29. leta pa 500 evrov olajšave. »Mladi so najbolj fleksibilna delovna sila tudi z vidika mednarodne mobilnosti, kar je v času vsesplošnega pomanjkanja delovne sile še posebej problematično,« je pojasnjen predlog, ki bo denimo 25-letnemu zaposlenemu z minimalno plačo na leto prinesel 160 evrov neto več. Nekatere spremembe, uvedene z marca sprejetim dohodninskim zakonom SDS-NSi, predlog ohranja, denimo posebno olajšavo 1500 evrov za starejše nad 70 let, številnih področij, denimo anomalij pri tako imenovanih normirancih, pa ne obravnava.

In kaj ti predlogi prinašajo ljudem? Na finančnem ministrstvu so naredili projekcije učinkov le za prihodnje leto, saj kasneje, kot omenjeno, ne izključujejo novih posegov. Projekcije za vse zajete skupine – razen najbolje plačane s šest- in večkratnikom povprečne plače – kažejo v prihodnjem letu zvišanje neto dohodka v primerjavi z letošnjim letom. V primerjavi s stanjem, ki bi ga imeli prihodnje leto ob nadaljevanju veljavnega, Janševega dohodninskega zakona, pa bi z uveljavitvijo aktualnih predlaganih sprememb več prejeli le prejemniki najnižjih plač. »Gre za zelo ciljano ukrepanje, ki je nujno ob trenutni hitri rasti cen,« je pojasnil minister. V najnižjem, prvem dohodninskem razredu je po zadnjih podatkih Finančnega urada za leto 2020 1.007.362 dohodninskih zavezancev ali 65,7 odstotka vseh.

Člani bivše koalicije napovedujejo apokalipso, Matej Tonin, predsednik bogatim naklonjene NSi, je na Twitterju napovedal, da »prihaja znižanje plač za vse«. Donedavni direktor Finančnega urada Ivan Simič je napisal blog, v njem nekatere predloge celo podprl, a tudi ponovil grožnjo s »slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo«.

Če bo predlog sprejet v sedanji obliki, bo »povozil« veljavni dohodninski zakon Janševe koalicije in prej omenjene visoke izpade. Po projekciji finančnega ministrska bo učinek na proračun leta 2023 90 milijonov evrov – toliko bo prihranek zaradi dviga splošne olajšave v letu 2023 na 5000 evrov namesto na 5500, kolikor predvideva veljavni zakon. Ostali ukrepi naj bi se finančno nevtralizirali.