Kultura / Odtis našega časa
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je na ogled razstava, ki priča o vitalnosti slovenske grafične umetnosti
Velike papirnate vreče, ročno potiskane s povečavo bankovcev – dolarja, juana, rublja, evra, pa tudi švicarskega franka in starih jugoslovanskih dinarjev –, sestavljajo prostorsko inštalacijo Braneta Širce Denar, sveta vladar. Vreče denarja kot velike blazine, na katerih počiva odstotek svetovnega prebivalstva – no, tisti najbogatejši.
© Jaka Babnik, Arhiv MGLC
Teza enega izmed mojstrov klasične grafike, da je za grafiko kot zvrst nujna predvsem urbana kultura, torej urbana kultura kot vitalna podstat grafične umetnosti, je lahko zanimiva. Je imel z urbano kulturo v mislih življenjski slog v mestih, kjer se hodi v gledališče in kino, galerije in muzeje, kjer so univerze in akademije, kjer potekajo javna predavanja in razprave, kjer so kavarne in mestni parki in kjer živijo tudi različne subkulture? Skratka, urbano kot zmes vsega tega, kot osvobojeni prostor ustvarjalne spontanosti ter hkrati individualne in kolektivne rabe urbanega prostora in prostor, kjer se med drugim oblikujejo tudi antagonizmi med subkulturo in mainstreamom. Morda ta teza drži in se lahko njene sledi »čitajo in vidijo« tudi na razstavi Odtisi in vtisi 2 v Tivolskem gradu, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), v edini za grafično umetnost specializirani slovenski instituciji. Razstava Odtisi in vtisi 2 je po desetih letih druga po vrsti v organizaciji MGLC, ki nam na podlagi javnega poziva umetnikom in umetnicam omogoča pregled slovenske grafične produkcije zadnjih petih let. Prvo takšno razstavo – Odtisi in vtisi – so razgrnili v daljni pomladi 2012.