Intervju / »V družbi smo začeli o nekaterih stvareh, o katerih smo prej molčali, govoriti na glas«

Dr. Jasna Podreka je sociologinja, docentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka Društva SOS telefon. V doktorski disertaciji je obravnavala nasilje nad ženskami in intimnopartnerske umore žensk v Sloveniji, na podlagi disertacije pa je leta 2017 objavila znanstveno monografijo Bila si tisto, kar je molčalo. Istega leta je v Ameriki izbruhnila afera Weinstein in sledilo je množično gibanje #metoo. Kot poudarja dr. Podreka, smo odtlej na področju spolnega nasilja in spolne nedotakljivosti prehodili dolgo pot – vendar je tudi pot pred nami še precej dolga.

Eno svojih predavanj ste začeli s citatom Alberta Camusa, da je svet brez ljubezni mrtev. Zakaj je ljubezen tako pomembna? In kaj imajo z njo zdravi partnerski odnosi? 

Bojim se, da naša družba še vedno pogosto izhaja iz zelo napačne romantične predstave o tem, kaj naj bi bila ljubezen. Klasične predstave o romantični ljubezni nam pošiljajo sporočila, da bomo šele, ko bomo vstopili v razmerje, postali celota. In ko enkrat vstopimo v takšno razmerje, je to večno, ohraniti ga moramo za vsako ceno. Znotraj tega pa je treba marsikaj potrpeti in požreti, podreditev je na neki način nujna. Verjamemo, da so tista prava romantična razmerja problematična, turbulentna, trpeča. Ta predstava je še vedno precej prisotna, čeprav se nam zdi, da je mlajšim generacijam že uspelo rešiti se je. Vendar pa, če se samo malo ozremo po mladinski literaturi, po filmih in glasbi, opazimo, da je znotraj njih takšen tip romantične ljubezni še vedno pogosto opevan. Gre za idealizacijo odnosov, v katerih se moramo za nekoga boriti in se mu podrejati. V trenutku, ko se nekomu podrejamo, da ga ohranjamo ob sebi, ali ko pretirano trpimo v odnosu, se v njem ne počutimo dobro, smo daleč od zdravega odnosa, pa tudi od tega, kar bi si želeli, da ljubezen je.