»Tako zelo je ljubil življenje, čeprav ga to življenje ni prav nič božalo«

Ob smrti igralca Radka Poliča - Raca, ki je šel v igri "do konca"

Včeraj je v 81. letu starosti umrl gledališki in filmski igralec Radko Polič - Rac. Zaigral je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih in radijskih igrah in se uveljavil kot igralec z izjemnim občutkom za oblikovanje večkrat protislovne človeške usode.

Prvič je bil nagrajen leta 1970 na Borštnikovem srečanju za vlogo Baltasarja v Osvajalcu Andreja Hienga, ob tej pa še za vlogo Slobodana Begovića - Bobana v Padlih angelih. Že leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Leta 2002 je prejel Borštnikov prstan. Ko je leta 2007 prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je dejal, da ga njegovo igralsko ustvarjanja spominja na peskovnik, v katerem išče košček resnice, sicer pa gre, kot je dejal, za večno "prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk", nadarjenost obsega le 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse ostalo je "težko garanje"

Preminulemu igralcu Radku Poliču - Racu so se poklonili kolegi in poznavalci iz gledališkega in filmskega sveta. Igralka Draga Potočnjak je ocenila, da je v igri šel do konca. Za Majdo Širca je bil Rac zapletena duša, na videz poln protislovij, po mnenju igralca z območja bivše Jugoslavije Radeta Šerbedžije pa je imel božanski navdih.

Igralka Draga Potočnjak je za STA povedala, da je že kot mlada igralka imela priložnost igrati z njim. "In od takrat do danes, ko končujem svojo igralsko pot, v gledališču nisem srečala igralca, ki bi imel tako močno odzivnost do soigralca. Rac je bil igralec, ki je puščal pečat na soigralcu," je povedala. Dodala je, da se, čeprav je od tedaj minilo že več kot 35 let, še danes spominja njegovih rok, njegovega dotika, ko je igrala njegovo hčerko v igri Iva Svetine Lepotica in Zver.

Še nekajkrat je igrala z njim, je povedala in dodala: "In vedno, tudi ko sem ga gledala, sem neizmerno uživala, saj se mi zdi, da je šel v igri do konca. Ko si stal na odru z njim, si lahko šel z njim do konca. Si se podal na to potovanje in to je bilo res nekaj izjemnega. Nikoli pozneje nisem srečala igralca, ki bi se tako brezkompromisno do konca podal v svojo vlogo in jo dihal tako, da si lahko tudi ti svojo vlogo v dialogu z njim čutil in dihal do konca". "Rac je soigralcu kot kolega nudil neizmeren užitek in neizmerno doživetje, izkušnjo. Bil je nekaj posebnega, igralec velikan," je poudarila Draga Potočnjak.

Majda Širca v zapisu na spletni strani Slovenske kinoteke o Racu med drugim zapiše, da je "s svojim visokim pragom kritičnosti vedno menil, da bi lahko še več". "Kaj več? Več odra, več filma, več priložnosti? Je mogoče v eno življenje spraviti več, kot je spravil on v več kot pol stoletja aktivnega eksperimentiranja s svojo dušo? Kajti, kot pravi sam, v igralstvu ne gre le za obvladovanje telesa - to pač enostavno moraš znati obvladati, razum pa je tako ali tako nujna konstanta. 'Ampak duša je tista, ki te cefra, ki te ubija, uničuje, po kateri se gazi, po kateri se plava,' dodaja."

"Rac je zapletena duša, na videz poln protislovij. Slišali ga boste grmeti, da do obisti sovraži svoj poklic - če se mu povsem predaš, ti namreč vzame vse. A še preden dokonča, v sebi prizna, da ne gre za izgubo, temveč za zmago. Zmago v samopremagovanju in v doseganju perfekcionizma, ki ju je povzel po očetovem življenjskem realizmu. In ob tem ne zataji mehkobe matere, prvoborke in volkulje, ter toplega ognjišča družine."

Majda Širca

"Gazil, gladil in gnetel je ogromno različnih duš, včasih po tri, štiri v letu samo na filmu, kaj šele v teatru. Na različnih koncih sveta. Še posebej v nekdanjem skupnem jugoslovanskem prostoru."

"Rac je zapletena duša, na videz poln protislovij. Slišali ga boste grmeti, da do obisti sovraži svoj poklic - če se mu povsem predaš, ti namreč vzame vse. A še preden dokonča, v sebi prizna, da ne gre za izgubo, temveč za zmago. Zmago v samopremagovanju in v doseganju perfekcionizma, ki ju je povzel po očetovem življenjskem realizmu. In ob tem ne zataji mehkobe matere, prvoborke in volkulje, ter toplega ognjišča družine," je še zapisala Majda Širca.

Srbsko-hrvaški igralec Rade Šerbedžija pa je Raca označil za enega največjih igralcev, kar jih je imel narod v državi, ki se je nekoč imenovala Jugoslavija. "Ne verjamem, da je Radko Polič umrl. No, do zdaj je že trikrat umrl in bil klinično mrtev, pa se je spet vrnil k nam. In to je zmogel samo on, Radko, saj je bil enak bogovom," je zapisal na svojem Facebook profilu.

"Tako zelo je ljubil življenje, čeprav ga to življenje ni prav nič božalo, in vedno se mu je predajal do konca. Samo eno stvar je ljubil bolj kot življenje, to je umetnost," je zapisal Šerbedžija. Kot je še dodal, je vse, kar so drugi, tudi on sam, dosegli s spretnostjo, Rac preprosto bil. "Naš Rac je poznal vse skrivnosti gledališke umetnosti in še kaj več. Imel je nekaj posebnega. Nekaj, česar se ne da naučiti in kar imajo le redki na svetu - božanski navdih."