Stanovanja za vse
Stanovanjsko vprašanje je imanentna politična tema. Zelo natančno namreč pokaže, kakšna je samoopredelitev države oziroma njenega političnega vodstva glede njegove vloge in tega, komu naj služi

Soseska Novo Brdo v Ljubljani /
© Borut Krajnc
Žal je v Sloveniji vse od osamosvojitve ne glede na določila v ustavi in ne glede na vsakokratne deklarirane politične usmeritve izvoljenega vodstva odločitev o tem vprašanju povsem jasna. Stanovanje v družbi ni več razumljeno kot temeljna človekova pravica, ampak kot tržno blago. Čeprav je Republika Slovenija že leta 2000 sprejela kakovosten Nacionalni stanovanjski program, ki je bil leta 2015 dopolnjen z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, državi nikakor ne uspe izpolnjevati ene od primarnih nalog, to je zagotavljanje spodobnih bivalnih razmer za državljane. Svojo vlogo vidi le v omogočanju prostorskih in tržnih razmer, ki spodbujajo produkcijo novih stanovanj, ponudbo in dostopnost teh pa naj ureja trg. Kot se je izkazalo v zadnjih 30 letih, je takšna usmeritev napačna, slaba in popolnoma neučinkovita.