Intervju / »Zadnji podatki kažejo, da smo v EU od ruskega plina odvisni le še v približno desetih odstotkih«

Marjan Eberlinc, vodja uprave Plinovodov, državnega podjetja, ki upravlja slovensko plinsko infrastrukturo, je bil v zadnjem obdobju eden glasnejših promotorjev rabe zemeljskega plina. Strojnik po izobrazbi je leta 1976 poklicno pot začel v inženirski družbi Rudis. Leta 2000 je nato postal tehnični direktor družbe Geoplin, pet let za tem, ko smo v Sloveniji plinsko infrastrukturo osamosvojili od distribucije, pa je prevzel vodenje Plinovodov. Eden njegovih največjih projektov na tem delovnem mestu je bil načrt gradnje Južnega toka, ruskega plinovoda, po katerem bi plin v Slovenijo pritekal prek Bolgarije, Srbije in Madžarske. V tistem času je tesno sodeloval z ruskim Gazpromom.

Gospod Eberlinc, kakšen je trenutno položaj, kar zadeva oskrbo s plinom, kakšne so razmere? 

Če bi v Sloveniji živeli v izoliranem svetu in povsem odrezani od novic iz tujine, bi vam odgovoril, da se ne dogaja nič. Ne zaznavamo nobenih sprememb, nobenih motenj. Vse količine plina, ki jih odjemalci naročijo, dobimo v prenosni sistem. Opažamo morda le, da so transportne poti plina v zadnjem obdobju zelo dinamične in neskladne s preteklimi vzorci. Plin po našem omrežju se ne transportira le od severovzhoda Evrope proti Sloveniji, Hrvaški in Italiji, ampak v vse smeri. Včeraj se je denimo večja količina plina transportirala iz Hrvaške v Avstrijo, pa iz Italije na Hrvaško. Pri tem bi rad pohvalil delo naših dobaviteljev, ki skrbijo za slovensko oskrbo in vlagajo veliko truda, da ni nobenih motenj v dobavi.