V prid zasebnim interesom

Sprememba zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic je nujna, če želimo v slovenski pravni red vnesti evropski direktivi, ki bi ju morali implementirati že lani. Ker tega nismo storili, smo v vmesnem času prejeli dva opomina iz Bruslja, če tega ne storimo do prihodnjega meseca, pa bi nam utegnila groziti celo kazen več kot milijon evrov, svari gospodarski minister Matjaž Han.

Zato deloma lahko razumemo, zakaj vlada hiti in bosta predloga sprememb v državnem zboru obravnavana po nujnem postopku. Težava je le v tem, da je gospodarsko ministrstvo predloga podedovalo od prejšnje vlade, ki ni imela posluha za pripombe, kaj dosti posluha pa očitno ni pokazala niti sedanja vlada, saj je v državni zbor poslala zakona, ki poleg implementacije direktiv prinašata tudi številne slabosti.

»Po doslej veljavni zakonodaji so učitelji pri neposrednem pouku za namene ponazoritve pri poučevanju lahko uporabljali objavljena avtorska dela, tudi vire iz spleta. To je pomenilo, da je učitelj pri pouku v učilnici lahko prikazal posnetek, fotografijo, besedilo, ki je na voljo na internetu. Za takšno ponazoritev pri poučevanju šolam ni bilo treba plačati nadomestila, saj je bila takšna uporaba avtorskih del brezplačna,« so zapisali pri Arnesu. Predlog novele vpeljuje novo ureditev, po kateri bi bile izobraževalne ustanove za pouk na daljavo in uporabo avtorskih del za namene ponazoritve pri pouku primorane plačati nadomestilo, s tem pa bi se dodatno poseglo v njihova finančna sredstva.

Kot poudarjajo, sprememba uvaja tudi številne druge novosti, ki niso povezane z implementacijo direktive in bodo negativno vplivale na izobraževanje in raziskovanje.

Predlog na novo ureja »podatkovno rudarjenje«, pri čemer v trenutni obliki ne dopušča možnosti »rudarjenja« po prostem spletu, čeprav je v direktivi takšna ureditev predvidena. Uvaja tudi režim uveljavljanja pravic, po katerem bi bila lahko onemogočena uporaba prostih in odprtih licenc, ki »tvorijo pomembne odprte vire za izobraževanje in raziskovanje. Nedopustno bi bilo, da bi slovenska nacionalna ureditev preprečevala učinke uporabe teh institutov, ki so del pomembne razvojne strategije izobraževanja in raziskovanja.« Z vsemi temi pomisleki so v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Visokošolskem sindikatu Slovenije in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije že maja lani seznanili urad za intelektualno lastnino, ki deluje pri gospodarskem ministrstvu in je pripravljal predloge sprememb, a je »vse strokovno utemeljene predloge ves čas postopka zavračal«.

Nekaj izboljšav, ki sta jih na njihovo pobudo predlagala šolsko ministrstvo in vladna služba za digitalno preobrazbo, je bilo uvedenih med poletnim medresorskim usklajevanjem, a zgolj majhen del, poleg tega prav nobena od teh izjem v predlogu, ki je v obravnavi, ni bila sprejeta na način, kot je bila predlagana.

Obravnava tako pomembnih zakonov po nujnem postopku in na način, na kakršen je potekala javna razprava, naj bi zato bila po njihovem zloraba demokratičnih postopkov – in to predvsem v prid zasebnim interesom.

Zakonodajni postopek sicer še ni končan, morda pa se bo vseeno ponudila še možnost za izboljšave. Če smo optimistični, občutek je namreč, da je bil sporni zakon sprejet zgolj zaradi rokov, ki jih postavlja EU, vsebinske razprave o pomenu avtorskega prava in njegovih omejitvah pa ni bilo.