Dva leva / Vlado Miheljak: Kako izvoliti Nelogarja

»Razrednega sovražnika iščejo zunaj kolhozov, iščejo ga v ljudeh z zversko fiziognomijo, z velikanskim zobovjem, z debelim vratom, s karabinko v rokah. Iščejo kulake, kakršne poznamo z lepakov. Toda takšnih kulakov že zdavnaj ni več na površju. Današnji kulaki in njihovi pomagači, današnji antisovjetski elementi na vasi – so večidel ’sladki’ ljudje, skoraj svetniki. Nikdar ne porečejo – dol s kolhozi. So za kolhoze. Vendar pa v kolhozih tako sabotirajo in kvarijo delo, da bo to kolhoze drago stalo … Da izsledimo tako spretnega sovražnika in ne nasedamo demagogiji, moramo imeti v sebi revolucionarno budnost, imeti moramo v sebi sposobnost, da strgamo s sovražnika krinko in pokažemo kolhoznikom njegov resnični, kontrarevolucionarni obraz …«

Zavod ima v lasti še spletno trgovino, kjer poleg lastnih pridelkov prodaja tudi produkte domačih in tujih partnerjev. …. Kordiš bi lahko svojo „kolektivno njivo“ obdeloval in na njej gradil skupnost tudi na dogovorni ravni, torej brez formalne ustanovitve socialnega podjetja, je zapisala Godčeva.«

Le dva dni je še do volitev za funkcijo predsednika republike. A vse je še odprto. In ne le da ne vemo, kdo bo šel v končni spopad, ampak ne vemo niti, ali si koalicija (brez Levice, ki ima svojega kandidata) resnično želi zmage. Ker ni za kandidata naredila še prav nič. Še za samo SD ni gotovo, kaj sploh hoče in želi. Za začetek bi veliko naredila že, če bi vsaj v zadnjih dneh in urah mandata kritično ocenila prispevek svojega podtaknjenca Pahorja v slovensko politično krajino zadnjega desetletja. In bi se za svojo odgovornost opravičila javnosti in volivcem. Dobro, SDS je res dala kandidata, ki je limitiran kot ujetnik imidža stranke, a ima po drugi strani latentnega podpornika prav v neodzivni navezi SD-GS, ki ne izkoristi svojega animacijskega potenciala. Glede na ljudsko voljo, ki se je demonstrirala in artikulirala 24. aprila, bi moral kandidat Logar pogoreti že v prvem krogu. A ker je naveza SD-GS anemična in z neprepričljivimi kandidatkami/kandidati, ki so ali že odpadli ali skušajo v zadnjem hipu skočiti na kompozicijo, vodečo v drugi krog, je čisto mogoče, da se bo Logar, ki so ga mediji, po vsem, kar se je v Janševem mandatu dogajalo v družbi, državi in medijih, pustili, da preskoči in zataji svojo aktivno vlogo v avtoritarni stranki SDS in se prešverca v predsedniško palačo. Skoraj nobenih vprašanj in še manj vztrajanja pri odgovorih o Janševem ignoriranju in diskreditiranju sodne veje oblasti, o povezovanju z najbolj nedemokratičnimi državami znotraj EU, o žaljivem tvitanju JJ, o sistematičnem kršenju človekovih pravic, o zavajanju evropskega parlamenta, o poskusih likvidacije STA, o kulturni revoluciji na RTVS ... A če ga že mediji mazilijo, bi človek pričakoval, da se bodo potrudili vsaj izzivalci. Pa se ne. Nekaj malega se iskri edino med Pirc Musarjevo in Brglezom. Toda ravno ta del spopada je najbolj občutljiv, ker bo eden od obeh moral že pojutrišnjem (v nedeljo zvečer) čestitati in zaželeti srečo drugemu v drugem krogu volitev, v spopadu z »neodvisnim kandidatom SDS«, ter pozvati svoje volivce, volivke, naj ga v njem podprejo. Aktualni spopad Kučan – Golob je bolj slabo ogrevanje za tak scenarij.

Trenutno delovanje koalicije, v predsedniški tekmi in tudi onkraj nje, je res skrb zbujajoče. Kot da hoče vreči skozi okno ves kredit, ki ga je na državnozborskih volitvah dobila od kritične javnosti in volivcev. Ne gre zgolj za predsedniško tekmo in izid, gre za konsekvence. Morebitna zmaga Janševega kandidata bo spustila zle duhove iz steklenice tik pred lokalnimi volitvami in zlasti pred referendumi. V »normalnih« okoliščinah ne bi bilo verjetno, da bi nasprotniki treh zakonov animirali dovolj ljudi za kvorum, kaj šele za uspeh referendumske pobude. A če bo po hudi povolilni depresiji po državnozborskih volitvah nastopilo predramljeno in evforično Janševo ljudstvo, bi lahko po morebitnem uspehu na lokalnih volitvah pripeljali na referendume dovolj ljudi. Si sploh predstavljamo, kaj bi pomenilo, če bi bil na referendumu zavrnjen zakon o RTV? Je kdo v zadnjih dneh gledal informativne oddaje na javni televiziji?

Ampak očitno ostajamo ujetniki SDS, ki je nekakšen boljševiški atavizem v slovenski politiki. Ni nepomenljivo, da je njen prvak zadnji komunist na čelu kakšne politične stranke v deželi in regiji. A ker so janšisti ljudje posebnega kova, nas, ko svet tone v najhujšo varnostno in energetsko krizo po drugi svetovni vojni in se Slovenija ukvarja z elementarnimi vprašanji preživetja, Janševa politkomisarka nadleguje in vsiljuje parlamentarno razpravo o, oprostite vulgarnemu izrazu, »eni kurčevi njivi«. Njivi!?