• 21. 10. 2022  |  Mladina 42  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Posiljena država

    Kakorkoli obrneš, je na Hrvaškem slabo, najbolj pa brez dvoma trpi premier, ker ne more obrzdati malopridnežev, ki hočejo zrušiti njegovo vlado in so menda vsi »pod tujim vplivom«. Čigavim? Ruskim? Zagotovo človek zaradi razmer v stranki, zaradi kriminalnih afer svojih tovarišev, ki se vrstijo kot po tekočem traku, trpi za preganjavico in si je izmislil »zunanjega sovražnika«. Tako nas je s časovnim strojem prestavil nazaj v davno leto 1999, ko se je predsednik Franjo Tuđman vrnil iz Amerike s karcinomom (čeprav je bolezen trmasto zanikal) in – besen, kot je bil – ljudstvu svareče pretil s strahotno nevarnostjo opozicijskih »rumenih in zelenih hudičev«, ki si prizadevajo spodkopati Hrvaško, »tujih plačancev«, ki bi »Hrvaško prodali za Judeževe srebrnike«. Kmalu za tem je umrl, toda »zavistni diletanti« – mediji in nerazumna opozicija – so ostali in zdaj jih je njegov modri in izkušeni naslednik prepoznal in poklical na odgovornost.

  • Stari Grki bi vedeli

    Redno jesensko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke (SB) je minilo v potrjevanju prihajajoče recesije in inflacije, v soočanju z novimi krizami in starimi dilemami. Recesija bo prizadela večinoma razvite države, inflacija je širši globalni fenomen. Njena umiritev je postala osrednja skrb mednarodnih institucij. Restriktivna monetarna in fiskalna politika sta spet zapovedano makroekonomsko orodje. Toda primarna je stabilizacija cen, selektivna pomoč ranljivim skupinam je temu podrejena. Sporočilo je jasno. Svet se giblje po robu nove globalne ekonomske krize, političnega zaupanja v skupne ukrepe pa je vse manj. Zato kopni upanje v pametne rešitve. Napotilo MDS in SB glede prednosti dezinflacijske politike pred zeleno razvojno agendo je napačno, priporočene politike pa zgrešene. Ostali smo ujeti v stare zablode, brez napovedi, kako poseči v vedno bolj militantni svet globalnega kapitala in eksplozivne neenakosti. Slaba popotnica MDS in SB za črnoglede čase, ki prihajajo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kolumna

    Težave s sredino

    Na predsedniških volitvah bo najbrž zmagal politični sredinec, ki pa bo moral v drugem krogu premagati predstavnika skrajne desnice. Ta je torej v Sloveniji trdno zasidrana. Kako uničevalno deluje, tudi če ni na oblasti, vidimo v razkrajanju javne tv.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Pamflet

    V Božjih rokah

    V finalni del predsedniške kampanje se je vmešal celo Bog. Ne ravno on osebno, ampak prek čudeža. Dva od kandidatov, ki smo ju poznali po libertinih pogledih, zdaj državljanom sporočata, da tudi onadva nista daleč od božjega nauka. Nataša Pirc Musar je najprej povedala, da je bila večkrat birmanska botra. Časnik Družina se je kajpak zgrozil: kako je lahko boter nekdo, ki sam ne živi po božjih zapovedih in potem ne skrbi, da tudi njegov birmanec odrašča kot zgledni kristjan? A kandidatka si ne da odvzeti krščanskega predznaka in je naslednjič pridodala, da je šla večkrat k polnočnici. Ko je to slišal njen tekmec Milan Brglez, se je domislil še močnejšega aduta in se odzval v velikem intervjuju za časopis Svet24. Ta je prek srede naslovnice postavil njegov stavek: »Ljudje so mislili, da bom postal duhovnik.« Tako vnet vernik, da je bil v otroštvu.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Kako izvoliti Nelogarja

    Le dva dni je še do volitev za funkcijo predsednika republike. A vse je še odprto. In ne le da ne vemo, kdo bo šel v končni spopad, ampak ne vemo niti, ali si koalicija (brez Levice, ki ima svojega kandidata) resnično želi zmage. Ker ni za kandidata naredila še prav nič. Še za samo SD ni gotovo, kaj sploh hoče in želi. Za začetek bi veliko naredila že, če bi vsaj v zadnjih dneh in urah mandata kritično ocenila prispevek svojega podtaknjenca Pahorja v slovensko politično krajino zadnjega desetletja. In bi se za svojo odgovornost opravičila javnosti in volivcem. Dobro, SDS je res dala kandidata, ki je limitiran kot ujetnik imidža stranke, a ima po drugi strani latentnega podpornika prav v neodzivni navezi SD-GS, ki ne izkoristi svojega animacijskega potenciala. Glede na ljudsko voljo, ki se je demonstrirala in artikulirala 24. aprila, bi moral kandidat Logar pogoreti že v prvem krogu. A ker je naveza SD-GS anemična in z neprepričljivimi kandidatkami/kandidati, ki so ali že odpadli ali skušajo v zadnjem hipu skočiti na kompozicijo, vodečo v drugi krog, je čisto mogoče, da se bo Logar, ki so ga mediji, po vsem, kar se je v Janševem mandatu dogajalo v družbi, državi in medijih, pustili, da preskoči in zataji svojo aktivno vlogo v avtoritarni stranki SDS in se prešverca v predsedniško palačo. Skoraj nobenih vprašanj in še manj vztrajanja pri odgovorih o Janševem ignoriranju in diskreditiranju sodne veje oblasti, o povezovanju z najbolj nedemokratičnimi državami znotraj EU, o žaljivem tvitanju JJ, o sistematičnem kršenju človekovih pravic, o zavajanju evropskega parlamenta, o poskusih likvidacije STA, o kulturni revoluciji na RTVS ... A če ga že mediji mazilijo, bi človek pričakoval, da se bodo potrudili vsaj izzivalci. Pa se ne. Nekaj malega se iskri edino med Pirc Musarjevo in Brglezom. Toda ravno ta del spopada je najbolj občutljiv, ker bo eden od obeh moral že pojutrišnjem (v nedeljo zvečer) čestitati in zaželeti srečo drugemu v drugem krogu volitev, v spopadu z »neodvisnim kandidatom SDS«, ter pozvati svoje volivce, volivke, naj ga v njem podprejo. Aktualni spopad Kučan – Golob je bolj slabo ogrevanje za tak scenarij.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Zadnje vprašanje

    Če povzamemo: tik pred prvim krogom volitev se zdi, da je razpadla zaveza med volivci, ki je nastala aprila, da ni več večinskega ne janšizmu in podpore strankam, zavezanim demokraciji in človekovim pravicam. V tem trenutku se zdi zelo verjetno, da bo v drugem krogu zmagal Anže Logar, kandidat SDS. Če bi se to zgodilo, bo to poraz tudi za koalicijo, bo pa močan veter v jadra SDS in Janši na lokalnih volitvah in nato na referendumih. Krive naj bi bile liberalne in leve politične stranke, ki svojim volivcem niso ponudile skupnega in dobrega kandidata. Torej človeka, ki bi bil všeč celotnemu levoliberalnemu spektru volivcev.