Direktor in vodja programskega sveta RTV proti novinarjem

Del supervolilne jeseni bodo tudi trije referendumi, ki jih je zahtevala stranka SDS, na sporedu so 27. novembra. Čeprav bodo volivci precej utrujeni od glasovanj po dveh krogih predsedniških in prvem krogu lokalnih volitev, ne gre za nepomembna vprašanja. Morda najpomembnejše je vprašanje potrditve Zakona o RTV Slovenija, ki bi onemogočil trenutno dogajanje, ko se javni medij spreminja v državnega, bolje rečeno kar v strankarskega. To kaže tudi število prijavljenih organizatorjev kampanje, med katerimi bosta v lastnem svojstvu presenetljivo nastopala tudi prva moža političnega prestrukturiranja javne RTV, predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in generalni direktor televizije Andrej Grah Whatmough.

Za organizatorja kampanje za referendum o RTV je prispelo kar 27 prijav. Med njimi so politične stranke ter organizacije, ki se ukvarjajo s področjem medijev, a tudi nekateri posamezniki, ki jih tam ne bi pričakovali. Kot fizična oseba, ki zastopa lastno stališče do zakona, sta se, kot že zapisano, prijavila najvplivnejša funkcionarja RTV Slovenija.

Njun namen je jasen. V medijskih, predvsem televizijskih soočenjih bo moral biti – zaradi takšne zakonodaje in pravil o referendumski kampanji – slišan tudi njun glas. Še posebej na RTV Slovenija bosta v skladu z zakonom in notranjimi pravili vabljena v vse oddaje na to temo. Jasno je tudi, da je njun motiv tudi ali predvsem povsem oseben. Z nastopanjem proti zakonu si bosta poskušala zagotoviti ohranitev funkcij, ki ju opravljata in ki ju bosta zagotovo izgubila, če bo zakon na referendumu potrjen.

Je pa jasno, da sta na takšen način tudi v konfliktu interesov. V nasprotju z veliko večino novinarjev (in drugih zaposlenih) bosta namreč zagovarjala ohranitev sedanjega nevzdržnega stanja. Novi zakon bi vpletanje politike, ki ga je omogočil zakon, ki ga je pred skoraj dvajsetimi leti napisal poslanec SDS Branko Grims, omejil, če ne celo onemogočil.

Generalni direktor in predsednik programskega sveta kot organizatorja referendumske kampanje v tem pogledu spominjata vlado, takrat ko želi nastopati kot organizatorica referendumske kampanje. Pri tem je vlada zelo omejena (tokrat se ni niti prijavila), saj je ustavno sodišče pred časom presodilo, da spričo njenega položaja ter tudi zaradi javnih sredstev, s katerimi razpolaga, ne more zgolj zagovarjati zakona (ali pa mu morebiti zgolj nasprotovati), pač pa mora objektivno predstavljati argumente za in proti zakonu, o katerem se glasuje na referendumu.

Generalni direktor in predsednik programskega sveta bosta kot rečeno zagovarjala le argumente proti. Enako kot nekatere druge civilnodružbene organizacije ali posamezniki, ki so se prav tako prijavili v kampanjo in zagovarjajo stališča SDS – recimo Aleš Primc in njegovo združenje Gibanje za otroke in družine, Ladislav Troha in njegovo društvo, Franc Kangler in njegova politična stranka, France Cukjati in njegov Zbor za republiko.

Če smo iskreni, v to isto presečno množico sodita tudi Gregorčič in Grah Whatmough, le da trenutno zasedata najvišji funkciji v javnem mediju.