Dvolični guverner

Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.

»Plače članov Sveta Banke Slovenije se usklajujejo enako kot plače zaposlenih, to je po Kolektivni pogodbi Banke Slovenije,« so nam odgovorili. Kolektivna pogodba predvideva, da se plače zaposlenih usklajujejo z upoštevanjem letne inflacije in realne gospodarske rasti. Konkretneje, upošteva se 50 odstotkov letne inflacije in 50 odstotkov realne gospodarske rasti v Sloveniji. Oboje, upoštevajoč podatke za lani (cene življenjskih potrebščin so bile decembra medletno višje za 4,9 odstotka, BDP pa je bil višji za 8,2 odstotka), je naneslo okrog sedemodstotno korekcijo osnovnih plač navzgor, dodatno pa je k dvigu prispeval še višji dodatek na delovno dobo, ki je seveda posledica dodatnega leta delovne dobe. Posledično guverner Boštjan Vasle letos prejema osem odstotkov višjo bruto plačo kot lani. Za oktober lani je prejel 14.948 evrov, za oktober letos pa 16.149 evrov ali 1201 evro več. Če ponazorimo: guvernerjeva plača za oktober lani je bila v višini 14,6 lanske minimalne plače (1024,24 bruto), za oktober letos pa je znašala okroglih 15 trenutno veljavnih minimalnih plač (1074,43 evra bruto). To jasno kaže, da so se minimalne plače v razmerah draginje zvišale manj kot plače najbolje plačanih vodilnih v instituciji, kot je Banka Slovenije, ki jo je ustanovila Republika Slovenija in ki je kljub temu ostala zunaj vseh regulacij oziroma sistema plač v javnem sektorju. Posledično plača guvernerja bistveno presega plače državnih funkcionarjev. Osnovna bruto plača odhajajočega predsednika države Boruta Pahorja, ki je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, je malo pod 5420 evrov.

Enako velja za preostala člana sveta Banke Slovenije, to sta namestnica guvernerja Tina Žumer Šujica in viceguverner Jožef Bradeško, njuna plača je osem odstotkov višja od lanske oziroma vsak dobi eno celo minimalno plačo več. Za oktober letos sta prejela 14.432 oziroma 14.987 evrov bruto, kar je 1084 evrov oziroma 1101 evro več kot za oktober lani. Primerljivih podatkov za dva preostala člana Sveta ni; viceguverner Milan Martin Cvikl je mandat nastopil julija letos in za oktober prejel 13.971 evrov bruto, Primož Dolenc pa je nov šestletni mandat nastopil to sredo, potem ko se mu je prejšnji mandat iztekel aprila letos.

Lepo je biti guverner Banke Slovenije: medtem ko ti plača raste, ker tako določa hišna kolektivna pogodba, pridigaš drugim, naj nikar ne povišujejo plač, niti minimalnih, saj to povzroča inflacijo.

Je higienično, da Banka Slovenije in zlasti guverner svari pred dvigom plač in inflacijsko spiralo, če na mesec prejema 16.419 evrov bruto in se je njegova plača medletno nominalno zvišala za osem odstotkov? Ta dvig je višji ne le od dviga plač najslabše plačanih na minimalni plači, ki je znašal 4,9 odstotka, pač pa tudi od povprečja v državi; povprečna bruto plača je bila po zadnjih podatkih Statističnega urada (za avgust) nominalno medletno višja za 5,7 odstotka.

»Svarila« guvernerja pred nesorazmernimi dvigi plač so namreč odziv na razpravo o dvigu minimalne plače. Na ministrstvu za delo jo namreč želijo v naslednjih mesecih zvišati dvakrat, je v torek povzel STA: v prvem koraku naj bi jo še letos uskladili z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov (669,83 evra na mesec), v drugem koraku januarja pa z medletno inflacijo v decembru letos. Podatka o inflaciji seveda še ni, že omenjena uskladitev v prvem koraku pa bo pomenila dvig z zdajšnjih vsaj 778 evrov neto na vsaj 803 do 937 evrov (po zakonu znaša od 1,2- do 1,4-kratnik minimalnih življenjskih stroškov). Reprezentativne delodajalske organizacije so že protestirale – in seveda se je oglasil tudi guverner Banke Slovenije in izrekel svoje opozorilo.

Vprašanje plačnih privilegijev vodilnih Banke Slovenije in ne nazadnje tudi njenih zaposlenih se v času te vlade zelo verjetno ne bo odprlo. Minister za finance Klemen Boštjančič je v nedavnem intervjuju za Mladino na vprašanje, ali bo v te plače posegel, opozoril na samostojnost in neodvisnost Banke Slovenije: »Problematika uravnilovke v javnem sektorju se ne rešuje na način, da tudi tako pomembno in specifično institucijo, kot je Banka Slovenije, potegnemo v ta sistem.« Guverner Boštjan Vasle verjetno ne razume, kaj je narobe, če njegova plača in plače zaposlenih v Banki Slovenije nesorazmerno rastejo, drugim pa pridiga o vzdržnosti