Alarm / Samooskrba s sadjem lani le 14-odstotna

»Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile stopnje samooskrbe v letu 2021 na letni ravni nižje pri vseh rastlinskih pridelkih, pri živalskih proizvodih (z izjemo medu) pa višje,« navaja statistični urad v nekaj dni stari objavi.

Stopnja samooskrbe s sadjem se je znižala za 23 odstotnih točk, na 14 odstotkov, samooskrba s krompirjem je bila manjša za 16 odstotnih točk, zmanjšala se je na 44 odstotkov, z zelenjavo za pet odstotnih točk, zmanjšala se je na 43 odstotkov, stopnja samooskrbe z žiti pa bila manjša za štiri odstotne točke, zmanjšala se je na 84 odstotkov. Nasprotno se je pri živalskih proizvodih stopnja samooskrbe zvišala pri jajcih, in sicer za dve odstotni točki, na 97 odstotkov, in pri mesu za eno odstotno točko, na 85 odstotkov. Pri medu se je znižala za 52 odstotnih točk, na 15 odstotkov. Podatki so skrb zbujajoči, sadja smo pridelali 34 tisoč ton oziroma 70 odstotkov manj kot leto prej. Čeprav statistični urad kot krivca za lansko slabo letino navaja neugodno vreme, ne gre za enkratni dogodek, ampak za podnebno krizo in trend.

Skrb zbujajoče je zlasti zniževanje stopnje samooskrbe s sadjem. Leta 2000 je bila stopnja samooskrbe 66 odstotkov, lani zgolj 14 odstotkov, pred tem pa več let okoli 30 odstotkov. Bistveno drugačna slika je pri mesu; leta 2000 je bila stopnja samooskrbe z mesom 92-odstotna, lani pa 85-odstotna.

Pri tem je treba opozoriti, da ministrstvo za kmetijstvo intenzivno podpira mesno industrijo in potrošnjo mesa. Avgusta je bila v Uradnem listu objavljena Odredba o Programu promocije sektorja pridelave in predelave mesa za obdobje 2023–2025, ki v prihodnjih dveh letih predvideva porabo 2,1 milijona evrov za različno promocijsko gradivo, prireditve in oglaševalske akcije – tudi na družabnih omrežjih Facebook in Instagram. Del tega denarja prispeva mesnopredelovalna panoga, del država.

Zamisliti se moramo nad podatkom, ki ga je v isti novici razkril statistični urad: »Prebivalec Slovenije je lani za prehrano v povprečju porabil 119 kilogramov zelenjave, 117 kilogramov žit, 109 kilogramov sadja, 89 kilogramov mesa, 63 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc in 0,60 kilograma medu.« Ker povprečna poraba mesa pri nas ne glede na uporabljene metodologije presega ne le vzdržnost planeta, ampak tudi priporočila zdravstvenih ustanov, kot je NIJZ, bi ministrstvo za kmetijstvo moralo ustaviti promocijo mesnopredelovalne industrije in se usmeriti v promocijo ekološke in biodinamične pridelave sadja in zelenjave.