Grega Repovž

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika

Vladni zakoni imajo podporo

Čeprav anketa Ninamedie nakazuje podporo zakonom, so referendumska odločanja najbolj nepredvidljiva, sploh ker na dejanski rezultat vplivata splošna udeležba in tudi specifično udeležba nasprotnikov

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127  (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127 (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Pred referendumsko nedeljo je agencija Ninamedia 21. in 22. novembra izvedla javnomnenjsko anketo, da bi preverila razpoloženje volivcev in njihovo namero, da se udeležijo referenduma. Na eni strani so uporabljali klasično telefonsko metodo, hkrati pa izvedli tudi spletno anketiranje, da bi tako dosegli tudi volivce, ki so telefonsko težje dosegljivi. Vzorec je bil še malo večji kot običajno, saj je v anketi sodelovalo 1127 anketirancev.

Tudi tokrat so anketo otvorili s tako imenovanimi kontrolnimi vprašanji, ki omogočajo vpogled v razmišljanje volivcev, z njimi pa se tudi preveri kakovost vzorca – primerljivost z dejanskim odločanjem na volitvah, ki so se že zgodile. Na vprašanje, ali se praviloma udeležujejo referendumov, je 51,2 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno, 46,1 pa jih je izjavilo, da se referendumov ne udeležujejo (2,7 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti). Pa ste se udeležili lanskega referenduma o zakonu o vodah (Vizjakov zakon), je bilo naslednje vprašanje. 49,8 odstotka vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 42,7 odstotka vprašanih pa je zatrdilo, da na referendum niso šli (se jih pa 7,5 odstotka ni izreklo). Izmed tistih, ki so se referenduma o vodah udeležili, je proti Vizjakovemu zakonu glasovalo 66,9 odstotka vprašanih, 24,8 odstotka pa jih je zakon podprlo (odgovorilo jih ni 8,3 odstotka). Sledilo je naslednje kontrolno vprašanje: Ste se udeležili volitev za predsednika republike? Z da je odgovorilo 54,8 odstotka, z ne pa 43,2 odstotka (dva odstotka se nista izrekla). Od tistih, ki so se volitev udeležili, jih je 50,8 odstotka glasovalo za Natašo Pirc Musar, za Anžeta Logarja pa 43,7 odstotka, pri čemer jih 5,4 odstotka ni želelo razkriti svoje volilne izbire.

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127  (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127 (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Zakaj so pomembna ta vprašanja? Raziskovalci so namreč v nadaljevanju seveda anketirance povprašali, kako bodo glasovali na referendumskem trojčku – s tem vprašanjem pa so preverili, ali je vzorec skladen s preteklimi volitvami. Kontrolna vprašanja so pokazala, da je vzorec dober.

Prvo vprašanje v sklopu vprašanj o aktualnem referendumskem odločanju se je tako glasilo: SDS je vložila zahtevo po treh zakonodajnih referendumih (zakon o vladi, nov zakon o RTV Slovenija in odložitev uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi). Ali se vam zdi smotrno o teh zadevah odločati na referendumu? 38,9 odstotka anketiranih je menilo, da je to smotrno, 52,1 odstotka jih ne vidi potrebe, da bi o tem odločali na referendumu, devet odstotkov pa se jih o tem ni želelo izreči. Ob tem je 75 odstotkov vprašanih zatrdilo, da so seznanjeni z vsebino referendumov. Na tej točki so raziskovalci Ninamedie anketirancem postavili ključno vprašanje prihodnje nedelje (rezultat referendumov je namreč močno odvisen od dejanske udeležbe, saj zakon pade pod pogojem, da se ga udeleži dovolj volivcev, od teh pa jih 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev glasuje proti zakonu). Na vprašanje, ali se bodo glasovanja o treh zakonih udeležili, je 45,6 odstotka vprašanih odgovorilo z zagotovo, 11,6 odstotka z verjetno, da se zagotovo ne bodo udeležili, je reklo 34,5 odstotka vprašanih, da svoje volilne pravice verjetno ne bodo izkoristili 5,6 odstotka, 2,7 odstotka pa jih ni odgovorilo.

Šele na tej točki so raziskovalci javnega mnenja prešli na vprašanje glede samih treh referendumov, odgovarjali pa so samo tisti, ki so napovedali, da se bodo vsaj verjetno udeležili referenduma. »Novi zakon o vladi predvideva ustanovitev treh novih ministrstev (za podnebne spremembe, za solidarno prihodnost ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Kako boste glasovali,« se je glasilo prvo vprašanje. Da nameravajo glasovati za vladni zakon, jih je reklo 48,1 odstotka vprašanih, proti pa namerava glasovati 41,3 odstotka vprašanih (10,6 odstotka je ostalo neodločenih). »Državni zbor je sprejel nov zakon o RTV Slovenija, ki med drugim, namesto Državnega zbora, ki je doslej imenoval večino članov programskega sveta RTVS, pravico do imenovanja članov programskega sveta podeljuje zgolj zaposlenim na RTVS, predsedniku republike, informacijskemu pooblaščencu, varuhu človekovih pravic in več civilnodružbenim organizacijam. Kako boste glasovali,« je bilo vprašanje glede zakona o RTV. Da bodo glasovali za zakon, ki ga je pripravila civilna družba, sprejela pa nova koalicija, je napovedalo 56,4 odstotka anketiranih, 34,8 odstotka pa jih bo proti, ob čemer pa jih 8,8 odstotka še ni sprejelo odločitve. Vlada ima sodeč po anketi podobno podporo tudi glede začasne zamrznitve zakona o dolgotrajni oskrbi. Vprašanje se je glasilo: »Vlada je spremenila v času prejšnje vlade sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi tako, da je njegovo uveljavitev preložila za eno leto (na 1. 1. 2024), ker trdi, da zakon ni izvedljiv, ker med drugim, niso zagotovljena sredstva za uveljavitev zakona. Kako boste glasovali?« 52,5 odstotka anketiranih bo glasovalo za zamrznitev, 35,6 odstotka proti, spet pa kar 11,9 odstotka vprašanih odločitve še ni sprejelo.

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127  (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Ninamedia, 21. in 22. novembra 2022, n=1127 (pri vprašanjih o referendumski odločitvi so odgovarjali le tisti, ki so napovedali, da se bodo udeležili glasovanja)

Kot pravi Nikola Damjanić iz Agencije Ninamedia, ima v nasprotju z volitvami v skladu z referendumsko zakonodajo pri referendumih pomemben vpliv udeležba: če ta ni dovolj visoka, zakoni avtomatično ostanejo v veljavi. Slovenska referendumska zakonodaja namreč z razlogom določa kvorum pri referendumih. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Janša mora na referendumski dan na volišče pripeljati vsaj petino vseh volivcev, torej okoli 340.000, in hkrati več kot nasprotna stran, da zmaga. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.