Varna hiša tudi za ženske

Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.

Za ženske, ki so žrtve nasilja, zakonodaja predvideva različne oblike zaščite, če žrtev vanje privoli. Poznamo več različnih prepovedi približevanja, tudi različnih oblik varnih hiš za žrtve. Poleg tega je v Sloveniji dobro razvit podporni sistem, ki je namenjen ne le žrtvam, ampak tudi storilcem, in se izvaja v nevladnem sektorju, pri čemer so zastavonoše na tem področju zagotovo v največji takšni organizaciji pri nas, Društvu za nenasilno komunikacijo. A kot v vsakem sistemu so tudi v tem pomanjkljivosti. Ena od teh so recimo formalne obveznosti žrtve med predkazenskim in kazenskim postopkom, ki se lahko vleče leta.

Žrtev mora večkrat na zaslišanje pred različne pristojne organe preiskovanja, pregona in presojanja, torej na policijo, tožilstvo in sodišče. Sporno je predvsem slednje, kjer se pogosto zgodi, da mora večkrat obiskati sodišče in se tam na obravnavah, pred njimi in po njih srečevati s storilcem.

Ministrica za pravosodje je napovedala, da bo »vložila vse napore, da se po vzoru Barnahus model kazenskega postopka prenese tudi na vse ženske, žrtve nasilja«. Za kaj gre? Barnahus je vodilni evropski model za obravnavo otrok, ki so žrtve ali priče spolnih zlorab in drugih kaznivih dejanj. Gre za »multidisciplinarni in medinstitucionalni pristop, ki združuje vse pomembne storitve pod eno streho, kar preprečuje vnovično viktimizacijo otrok,« piše na spletni strani projekta Barnahus v Sloveniji. Povedano po domače, gre za varen prostor, kjer je v ospredju otrok, vanj pa potem vstopajo predstavniki nevladnih in vladnih institucij od psihologov, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov oziroma izvedencev do policistov, tožilcev in sodnikov. Povedano še preprosteje – namesto številnih zaslišanj otroka pred državnimi organi se opravi manj zaslišanj (ali celo zgolj eno), ta pa so kakovostnejša in opravljena v varnem okolju.

V Sloveniji, točneje v Ljubljani, od maja letos že deluje takšna varna hiša, javni zavod Hiša za otroke, ki je bila vzpostavljena v sodelovanju ministrstva za pravosodje z Evropsko unijo in Svetom Evrope. Ministrica za pravosodje je zdaj napovedala, da želi tak model obravnave v Sloveniji prenesti tudi na ženske. S tem bi naša država pri obravnavi žensk kot žrtev v kazenskih postopkih pravzaprav orala ledino v EU.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo s tem namenom »preučili, ali so potrebne dodatne normativne spremembe ali pa je morda potrebna le drugačna organizacija dela«. Za varno hišo za otroke je bila sprejeta posebna normativna, zakonodajna podlaga, ki, kot pojasnjujejo na ministrstvu, že zdaj predvideva možnost širitve uporabe Hiše za otroke.