Iskanje ravnotežja

Septembra so bile sprejete spremembe zakonodaje o avtorskih pravicah. Po nujnem postopku zato, ker se je domnevno mudilo – Slovenija bi bila morala že leto prej implementirati evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na digitalnem trgu. Težava je v tem, da se je med noveliranjem zakonov vanje prikradlo nekaj novosti, ki niso povezane z omenjeno direktivo. Ogrožajo pa koncept odprte znanosti in izobraževanja.

Nove določbe avtorjem ne omogočajo polne uporabe odprtih licenc. Gospodarsko ministrstvo, ki je nosilec zakona, je odločilo, da v nekaterih primerih onemogoči odpoved nadomestilu, ki naj bi pripadalo avtorju, tudi ko ta delo objavi pod odprto licenco. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice, ene največjih visokošolskih knjižnic pri nas, je na novinarski konferenci prejšnji teden poudaril, da odprte licence veljajo za temeljni gradnik odprte znanosti, številni evropski akti pa raziskovalcem celo zapovedujejo, naj izsledke raziskav, financiranih z javnim denarjem, objavljajo pod pogoji odprtih licenc. Vendar »založnikom takšne zapovedi niso po volji, saj bi raje še naprej objavljali znanstvene rezultate, financirane iz javnih sredstev, v okviru svojih zaprtih komercialnih poslovnih modelov«.

Strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič v Sobotni prilogi Dela opozarja, da bodo morale izobraževalne  ustanove po novem plačevati za uporabo avtorskih del, ki bi jih učitelji pri poučevanju radi uporabljali za ponazarjanje. To pomeni, da bodo šole zanje primorane plačevati nadomestilo kolektivnim organizacijam. Izjema pa se ne bo uporabljala za dela, za katera bodo založniki ponudili licence na trgu. Zanje bo treba dodatno plačati neposredno založnikom. Poudarja, da je sicer razumljivo, da želijo založniki prodajati svoje izdelke in služiti na trgu, »manj razumljivo pa je, da jih državne strukture pri tem podpirajo, čeprav jim ustavnopravni red, zakonodaja EU, primerljive rešitve v drugih državah članicah in že obstoječe rešitve v slovenski zakonodaji omogočajo drugačno ureditev«.

Na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo, da bo nadomestila imetnikom pravic zagotovilo šolsko ministrstvo. Določba o plačilu nadomestila se bo začela uporabljati septembra 2024, do takrat se lahko dela po novi omejitvi pravic uporabljajo brez plačila. Po razlagi ministrstva bodo izobraževalne ustanove sicer še naprej lahko uporabljale avtorska dela v okviru drugih omejitev avtorske in sorodnih pravic, lahko bodo reproducirale dela za lastne potrebe, jih uporabljale za namen ponazoritve pri neposrednem poučevanju in dela javno izvajale na brezplačnih šolskih slovesnostih, če izvajalci za to ne bodo prejeli plačila.

Na ministrstvu menijo, da so ponujene rešitve »uravnotežene in ustrezno upoštevajo legitimne interese imetnikov pravic, da prejmejo nadomestilo za uporabo, ter na drugi strani izobraževalnih ustanov, učiteljev in učencev, da lahko brez dovoljenja imetnika pravice uporabijo njegovo delo za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju«. A predstavniki organizacij v javnem interesu so prepričani, da se je ministrstvo v iskanju ravnotežja nagnilo na stran zasebnih interesov.

Skupni jezik bodo poskušali najti na javni razpravi o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje. »Če bo treba, bomo pripravili spremembe zakonodaje, kar pa je odvisno od poteka nadaljnjih razprav,« odgovarjajo na ministrstvu.