Meso

Ob sedanjih razmerah pri pridelavi naše in uvožene hrane ter pri trajnostnem upravljanju narave je zanimivo primerjati pogoje za vse to na Kočevskem. Občina Kočevje je največja občina v naši državi, ki ima izjemno zanimivo zgodovino. Večino površine pokrivajo gozdovi, ki so bili že pred drugo svetovno vojno državni, pred tem pa del veleposesti grofov Auerspergov. Za te gozdove je izdelal prve gozdnogospodarske načrte inženir Leopold Hufnagl, ki je določil prebiralno gospodarjenje za jelovo bukove gozdove, kar je bila izjema pri takratnem gospodarjenju z gozdovi v vsej Evropi. Že leta 1892 je ob tem izločil iz gospodarjenja šest pragozdov. Prebivalci so bili Kočevarji germanskih korenin, zato so se med vojno izselili v rajh, ker je to območje pripadalo Italiji po sporazumu z nacistično Nemčijo. Po koncu druge svetovne vojne so bile tudi kmetijske površine v državni lasti, ki so še vedno določene samo za farmsko vzrejo goveje živine.

Obsežna kočevska gozdnata krajina z jelovo bukovimi gozdovi se navezuje na gozdnata območja od Turjaka do Bele Krajine in med rekama Kolpo in Krko. Preko Kolpe pa v Gorski Kotar in po Dinaridih v osrednji Balkan. To so v evropskem merilu izjemno dobro ohranjeni gozdni ekološki sistemi, celo z avtohtonimi velikimi zvermi. Po evropskih direktivah je kočevska narava opredeljena za območje Natura 2000, izvzete so samo površine mesta in večja naselja, kar zagotavlja pogoje za ekološko pridelavo hrane, vendar je večina kmetijskih površin še vedno določena za farmsko vzrejo goveje živine, zato se polita gnojevka zliva v kraško podzemlje in se pretaka v izvirne vode, ki odtekajo v reke. Ob tem pa uvažamo sadje in zelenjavo, ki je pridelano s pesticidi in herbicidi, ki nam uničujejo zdravje, kar se odraža tudi s stopnjevanjem smrti zaradi rakavih obolenj. Sedaj menda uvažamo celo krompir iz Argentine.

Na območju Kočevske, kjer so optimalni pogoji za ekološko pridelavo hrane, je samo družinska kmetija Kocjančič na območju Gotenice, kjer zelo uspešno pridelujejo ekološko in zdravo hrano. Ob sedanjem spletu ekološke prehranske, zdravstvene in varnostne krize se moramo temu podrediti tudi z ukrepi za pridelavo zdrave in zadostne količine hrane na območju naše države! Za to so optimalni pogoji na območju Kočevske in na veznih območjih tudi širše, vendar tega ne zmorejo same občine, ker ta področja obvladujejo uvozniki, trgovina, kmečki lobi … To mora postati prednostna naloga državne politike, za kar mora sprejeti ukrepe Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje.