Komentar / Dr. Bogomir Kovač: Mlinski kamni

Vse pogosteje nas ob izteku starega leta preveva spoznanje, da bi ga bilo najbolje čim prej pozabiti. Krize si sledijo z domala filmsko naglico, vsaka je globlja in kompleksnejša, bolj soodvisna od druge. Leto 2022 naj bi po pandemijski globalni kataklizmi prineslo zasuk, pa smo potonili v novem kriznem močvirju. Rusko-ukrajinska vojna, energetska kriza in inflacija so zarezale v vse družbene pore, še najbolj usodno v EU. Leto 2023 zato ne obeta ničesar dobrega, čas neznosne negotovosti se nevarno gosti, razumske rešitve pa izmikajo. Zato ni več političnega miru in iskanja skupnega dobrega. Globalizacija po meri Zahoda je trčila v ledeno goro zahtev multipolarnega sveta svetovnega Vzhoda in Juga. Geostrateški trk ZDA in Kitajske je vse bolj otipljiv in usoden. Ameriški konflikt z Rusijo v Ukrajini je zgolj uvertura v prihodnji spopad s Kitajsko na Tajvanu. Očitno je konec obdobja relativne predvidljivosti in stabilnosti. Geopolitika bo v letu 2023 dokončno dokazala svojo premoč usmerjanja družbenih sprememb, od podnebnih do socialnih, od ekonomskih do političnih. V stari družbeni izbiri »topov in masla« vse bolj zmaguje logika topov. In to je najslabše sporočilo leta 2022.