• 6. 1. 2023  |  Mladina 1  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Komentar / Zlovešče leto

    Slovenija stopa v leto 2023 z novo politično preobleko in starimi ekonomskimi problemi. V supervolilnem letu so se premešale karte na vseh političnih ravneh. Pisan venček levosredinskih strank je do tal porazil Janševo falango, droben politični obliž so desnici prinesle zgolj lokalne volitve. Ljudje so si z glasovanjem sami izborili izhod iz politične krize države in ideološke razklanosti družbe. Golobov meteorski politični vzpon leta 2022 je zgolj potrditev tega. Ekonomske razmere sta lani krojili energetska kriza in inflacija. Visoka rast in zaposlenost sta bili del postpandemijskega ekonomskega odboja, pa tudi globalnega preloma. Leto 2023 bo zato čas trdega ekonomskega pristanka, konec sejanja volilnih političnih iluzij. Stagflaciji se bo v Sloveniji težko ogniti, naraščajoče politično nezadovoljstvo bo krojilo predvsem zdravstvo. Politični kapital Golobovih hitro kopni. Ne bo ga spodjedla parlamentarna demokracija, temveč politična legitimnost. Ulica je Goloba ustvarila v nekaj mesecih, v letu ali dveh ga lahko tudi pokoplje.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Javna pamet

    Komentar / Pohujšanje in mrcvarjenje Prešernove nagrade

    Ko se je izvedelo, da je cerkev zaradi spolnega nasilja in izkoriščanja redovnic sprožila postopek proti Prešernovemu nagrajencu iz leta 2000, jezuitu Marku Ivanu Rupniku, sta se iz reakcij v javnosti spočeli dve izjemno slabi zamisli. Prva je, naj pater Rupnik Prešernovo nagrado vrne. To je vzela za svojo tudi slovenska država v trenutni verziji zmerne vlade in njene leve ministrice za kulturo. Druga slaba zamisel je razvita oblika prve: ker upravni odbor Prešernovega sklada po veljavnih zakonih in pravilih svojega delovanja podeljene nagrade nagrajencu ne more vzeti, je treba spremeniti oboje tako, da bo v prihodnje UOPS nagrado lahko odvzel za nazaj.

  • N'toko

    N'toko

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Žive meje

    Komentar / Najemniški trg ne obstaja

    Če ste v zadnjih letih morali iskati stanovanje za najem, ste zagotovo naleteli na marsikaj nenavadnega. Morda ste najprej iskali garsonjero in že pri preletu oglasov ugotovili, da bi morali za 30 kvadratov v prestolnici odšteti bolj ali manj celotno plačo. A tudi ko ste drastično spustili pričakovanja, ste se prebijali skozi množico oglasov, ki ponujajo 10 m2 velike sobe s skupno kuhinjo in kopalnico za dobro polovico vaših mesečnih prihodkov. Med njimi ste videli tudi bizarne pripise v slogu »predplačilo v višini treh najemnin« ali »stanovanje je potrebno poleti izprazniti«. Še večje bizarnosti pa so vas čakale ob dejanskem ogledu prostorov, kjer ste srečevali postelje, postavljene ob kuhinjske pulte, vrata, ki se odpirajo le do polovice, preden trčijo ob pralni stroj, ali omare, polne lastnikovih cunj, ki jih bo občasno hodil iskat. Izogibali ste se dotika s plesnivimi stenami in zaman spraševali, kje je kak radiator. Lastnikom ste odgovarjali na žaljiva vprašanja in jim zaupali intimne podrobnosti o svojem življenju. Iskanje cenovno dostopnega stanovanja je potovanje v čudaško podzemlje Slovenije, kjer vse družbene norme izpuhtijo v zrak.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Kolumna

    Komentar / Pred izbiro

    Prva petina stoletja je minila v znamenju kriz. To velja tudi za prehod v leto 2023. Vse poglavitne lanske krize se vlečejo naprej. Poglejmo na kratko epidemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Komentar / V kočiji s Falconom

    Razposajeni in dobrohotni voditelji Svobode postajajo alergični na svobodo novinarjev. Miranu Lesjaku je v zadnjem lanskem Objektivu Dnevnika uspel intervju leta. Če smo doslej opazovali prešerno razposajenega predsednika vlade, se je zdaj pokazal kot arogantni vladar. Robert Golob se je jezil na urednika, zakaj mu postavlja ta in ne drugačna vprašanja, ga prekinjal sredi postavljanja vprašanja, na koncu pa besno odšel, ne da bi se soočil z vrsto ključnih tem. Pomenljiv je njegov poslednji odgovor na delo ministra Danijela Bešiča Loredana, kateremu ne le, da zaupa, še več - ga občuduje. Širna dežela doživlja, kako zdravstveni sistem razpada, zanj pa ne šteje stanje stvari, ampak njegovo čustvovanje – če ima nekoga rad, je ta OK. Merilo, po katerem ravna predsednik vlade, ni objektivno dejstvo, ampak njegovi osebni občutki.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Dva leva

    Komentar / Veš, Golob, svoj dolg?

    Potem ko smo na začetku junija odpremili Janševo vlado z vsemi njenimi akulturnimi prostaki (s kulturnim ministrom Simonitijem vred) na smetišče zgodovine, sem na stoti dan vladanja sedanje koalicije zapisal, da Slovenija vstopa v leto nič. Pač z asociacijo na film italijanskega neorealista Rossellinija o novem nemškem začetku na materialnih in moralnih ruševinah starega režima. Leto nič simbolno pomeni, da se po zaprtju mračnega poglavja Janševe vlade, ob nesebičnem sekundiranju bivšega predsednika republike Pahorja, za novo oblast izničijo vsi alibiji na račun nespodobnosti, surovosti in ekscesnosti prejšnje; da ne gre več računati, da bomo na kontrastu med staro in novo oblastjo gojili toleranco do nove. Dobro, jeseni, na stoti dan nove vlade, sta bili asociacija in krilatica še zgolj načelni. Zdaj se že konkretno kažejo rezultati novega štetja. Prav na silvestrovo se je to pokazalo v vsem razkošju. Na zadnji dan lanskega leta je nova slovenska politika, Golobova koalicija in nova predsednica republike, skupaj sporočila: Opustite upanje. Vse je drugače, pa vendar enako.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Uvodnik / Do kdaj še?

    Prihodnji teden naj bi po Sloveniji začele delovati ambulante za ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Za zdravstveno zavarovanje odšteje zaposleni Slovenec na leto vsaj 1500 evrov – vsak mesec samodejno plača zavarovanje, še preden dobi plačo na bančni račun. K temu nismo prišteli dopolnilnega zavarovanja, torej še dodatnih 450 evrov na leto. Predstavljajte si, da bi toliko, torej vsaj 2000 evrov na leto, plačali za zavarovanje avta ali hiše. Če zavarovanja ne bi mogli uveljaviti, bi to nemudoma poimenovali zavarovalniška goljufija in vsi bi vam rekli ogoljufana stranka. Kako pa so te zavarovance poimenovali na ministrstvu za zdravje? Neopredeljeni pacienti. Neopredeljeni? Neopredeljeni do česa? Do tega, da so za dostop do zdravnika plačali 2000 evrov letne premije in zdaj nimajo dostopa do zdravnika?